Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z veseljem pridružili malčku pri igri, namesto prijetnega igranja pa se je vnel prepir. Otrok ni bil zadovoljen z vami, želel si je enakovrednega soigralca, ne pa nekoga, ki ves čas pametuje.

Prepameten soigralec

Malček ni zadovoljen z vami, ker ste verjetno že pozabili, kako se je treba igrati, in ste bili pri igri preveč "šefovski". Najbolj pogosto se to pokaže, kadar se otroku pri igranju kaj "zatakne" – odrasli mu vedno prehitro ponudimo rešitev. To pa za njegovo "delo" ni dobro. Igra malčku pomeni učenje in raziskovanje, poleg pa sodi tudi iskanje rešitve.

Se počutite odrinjene?

Se sprašujete, zakaj se mu potem sploh pridružiti pri igri? Seveda, a nikar naj vas ne preplavi užaljenost, če vas bo malček zavrnil. S tem, ko otrok joče, vas odriva ali kako drugače pokaže, da si vas ne želi zraven sebe, ne pomeni, da se noče igrati z vami, le drugačne igre si želi.

Ste nepotrpežljivi?

Čas za otrokovo igro naj bo skrbno izbran. Če boste pri igri jezni, ker si vas je želel ob sebi ravno takrat, ko ste hoteli  počivati, bo to čutil. Če se vam bo mudilo, bo otrok dobro vedel, da lahko iz kock naredite veliko lepši in večji grad. Predstavljajte si, da ste v službi, potrebovali bi pomoč, pa vam je nihče ne ponudi, če pa bi se vas že kdo "usmilil", bi vam na hitro nekaj povedal, zraven nergal in nato odšel – kako bi se počutili?! Ravno tako se počuti mali škrat, ki sedi sredi sobe na tleh in pričakuje, da bo očka z njim ure in ure gradil in sestavljal.

Kdaj posežemo v igro?

Do otroka ne bi smeli biti preveč zaščitniški in vsiljivi. Pustite mu, da dela napake in poišče lastno rešitev. To pa ne pomeni, da se mu ne smete pridružiti pri igri, ravno nasprotno: vedno mu morate biti na razpolago. V igro naj bi posegali čim manj, včasih pa je to nujno. V igro posežemo takrat, kadar postane za otroka nevarna ali če je otrok nasilen in žaljiv.

Prepir med otroki

Kadar se med majhnimi otroki vname prepir, je včasih nujno, da posežete vmes. Takih "bitk" je v določenem obdobju kar veliko, zato je prav, da dobro poznate ozadje prepira, preden posežete vanj. Pomembno je, da ne igrate sodnika in razsodnika, ampak prepirljivcem pomagate, da sami najdejo najbolj sprejemljivo rešitev. Ob tem otroke učite nečesa zelo pomembnega – iskanja kompromisov, odpuščanja in mirnega reševanja sporov. Otrok se bo počutil varnega, če bo vedel, da mu starši ali kdo drug od odraslih stoji ob strani.

Nabiranje izkušenj

Vloga odraslega je predvsem v tem, da otroku priskrbi primerna sredstva, ki mu bodo igro omogočila, da bo imel na voljo ustrezen prostor in dovolj časa. Otrokovo igro nato spremljajte čim bolj nevsiljivo in poskrbite, da bo zanj prijetna. Če boste priča sporu med več igralci, naj vas ne skrbijo izbruhi, ampak način, kako bodo otroci reševali spore.

O članku lahko poklepetate na forumu.