Z razvajanjem otroku ne delamo usluge, saj njegove glavne lastnosti postanejo ranljivost, neodpornost, nesamostojnost, mehkužnost, opozarja glavni slovenski strokovnjak in raziskovalec tega področja Bogdan Žorž, avtor knjige o razvajenosti. Razvajeni otroci po njegovem postanejo zasvojeni z željo po čedalje več pozornosti, navadijo se na sprejemanje pretirane naklonjenosti.

Razvajenost, ki jo povzroča napačno ravnanje staršev z igračami, se lahko začne že zelo zgodaj, ko se otrok začenja zavedati sveta okoli sebe.Igrače, ki so v njegovem vidnem polju, privlačijo njegovo pozornost. Otrok se bo trudil, da bi igračo dosegel. In največja napaka je, da mu pri tem pomagamo. Pri takem otroku je po mnenju Žorža zatrta ustvarjalnost, saj mu ni treba v nič vlagati napora. Starši, ki otroku že od zgodnjih dni postrežejo z vsem, kar želi, mu ne dajo priložnosti, da bi občutil zadovoljstvo ob dosežku.

Ne zasipajte otroka z igračami

Uničujoč dejavnik za otrokovo osebnost je v naslednjih letih tudi zasipanje z dobrinami, denimo igračami. To po mnenju Žorža počnejo premožni starši, pa tudi tisti, ki se morajo zaradi tega odreči čemu drugemu – saj mislijo, da bo otrok postal boljši človek, če ne bo doživljal pomanjkanja.

Kakorkoli že, neprestano kupovanje novih igrač lahko zavrta tudi globoko luknjo v vašem družinskem proračunu. A temu se da izogniti. Ponujamo vam nekaj nasvetov.

Posodobite igrače, ki jih imate

Vse igrače, ki jih imate, postavite na tla. Otroku dajte denar in naj pri vas nakupuje. Zelo se bo razveselil igrač, ki so že dolgo samevale v kotu in se z njimi igral, kot bi jih res pravkar kupil. Ne boste verjeli, ampak otroku, ki je tega sposoben, bo neznansko všeč tudi razvrščanje igrač – po barvi, velikosti, materialu, namembnosti. Tako se bo učil tudi reda in pospravljanja, a o tem nekoliko kasneje.

Pomagajte igračam oživeti – naučite otroka, kako lahko sam ustvari gledališko igrico. Pri tem mu bo morda pomagala kartonasta škatla, ki mu bo služila kot oder. Pripomočki pa so lahko vsi predmeti v vaši okolici: brisače, odejice, oblačila in podobno.

Včasih se je treba igrač znebiti…

Otroci pa bodo veseli tudi, ko bodo opazili, da se zanje trudite z »domišljijsko telovadbo«. Kocke, ki se jih je otrok naveličal, stresite na tla in sestavljajte. Vse, česar se lahko domislite, ne le enake hiše ali stolpa, kar počnete že zadnjih nekaj mesecev… In plišaste živali, ki so po vašem mnenju le »nabiralci prahu«, so ta teden že obiskale zdravnika?

Ko vendarle ugotovite, da ima otrok preveč igrač in se je nekaterih pozabljenih treba znebiti, boste morda naleteli na težave. Nekateri otroci so tako navezani na igrače, da mislijo, da se boste kmalu po vrstnem redu želeli znebiti tudi njih. Otroku pojasnite, da to ni res. Dodajte, da želite narediti prostor za nove igrače. Morda bo najbolje, če vam bo pomagal izbrati igrače, ki jih boste oddali ali pa pojasnite, kam boste igrače pravzaprav dali (bolnim otrokom v bolnišnico,…).

Naučimo jih pospravljanja

Ker so igrače velik del njihovega sveta, so za to še posebej priročne. Pospravljanje, kot ga razumemo odrasli, otroci dojamejo šele nekje okoli četrtega leta, mnogi pa tudi kasneje.

Pomembno pa je, da se otroci naučijo pospravljanja in reda. Za začetek naj bo pospravljanje igrač del igre. Vi dajajte konkretna navodila in pokažite otroku, kako se to počne (na primer zlaganje kock v škatlo), otrok pa se naj vam pridruži. Lahko otroka k pospravljanju spodbudite tudi z nasvetom, naj da spat igrače, tako kot gre spat on. To lahko postane del rituala pred spanjem.

Svoje mnenje lahko izrazite tudi na našem forumu.