Otroška radovednost ne pozna meja, pravijo. A da bi otroci ostali radovedni, da bi gojili svoje navdušenje nad svetom in občudovanjem vsega, kar jih obkroža, morajo starši to njihovo temeljno naravnanost negovati. To pa se ob obilici obveznosti in hitrem tempu življenja včasih zdi skorajda neizvedljivo.

Vzemite si čas za otroka, pravijo strokovnjaki. Igrajte se in ustvarjajte z njim. Kako in kdaj, se sprašujete starši, ki ste v čedalje večji zadregi, saj se vam pogosto zdi, da otrokom ne nudite toliko pozornosti, kot bi jo po vseh teh teorijah morali. Če ste tudi vi med njimi, vam predlagamo preprost, a učinkovit način komunikacije z otrokom.

Pravljice in pripovedke vselej pritegnejo otroško pozornost

Saj poznate kliše, ko starši otroku pred spanjem preberete pravljico? Toda ali naj to pomeni, da so zgodbe koristne le kot uspavalo? Da se morajo končati takrat, ko otrok zaspi? In zakaj bi vedno brali zgodbe, ki so jih napisali drugi? Dajmo jim drugačno vsebino. Naj zgodbe burijo domišljijo in voljo, bodimo njihovi pisci in ustvarjalci in ne samo bralci in poslušalci. Kako? Veliko je načinov, krajev in časov, primernih za ustvarjanje zgodbe, samo spomniti se moramo nanjo.

Ko boste z avtomobilom naslednjič obtičali v gneči, otroku nikar ne dajajte slabega zgleda s pritiskanjem na hupo in z glasnim razburjanjem. Raje pomislite na to, kako kvalitetno izkoristiti čas, ki se vama je nenadejano ponudil.

Avtomobil je lahko pravi kraj za druženje

Poglejte skozi okno in se začnite z otrokom pogovarjati o sosednjem vozilu, o osebi, ki ga vozi ali sedi v avtu, o hiši, mimo katere se peljete, o spomeniku ob cesti … Otroku postavljajte vprašanja, na katera lahko odgovori na najrazličnejše načine, recimo: O čem se pogovarjajo v sosednjem avtu? Kam gredo? Kdo jih bo pričakal doma? Kaj bodo počeli danes? Na ta vprašanja se lahko otrok različno odzove. Morda bosta skupaj ustvarila dolgo zgodbo o neznanih ljudeh, njihovih hobijih, obveznostih, zabavah in drugem, morda pa se bosta kaj hitro preusmerila na "domač teren" in se spomnila na to, kdo vas pričakuje doma in kaj bi vi radi počeli… V vsakem primeru lahko pogovor nadaljujete z vprašanji tipa "kaj bi bilo, če bi …". Kaj bi bilo, če bi gospa v sosednjem avtu lahko letela? Če bi avto vozila deklica, ki sedi z njo v avtu? Kaj bi se zgodilo, če bi se fantek, ki sedi v sosednjem avtu, napihnil kot balon? Kam bi odletel? Kako bi bilo, če bi lahko vozili po pločniku? In kaj bi se zgodilo, če bi avtomobili namesto na nafto in bencin vozili na vodo ali na zrak? Ali pa če bi bili avtomobili iz ledu? Ali iz čokolade? Kako bi se premikali, če avtomobilov sploh ne bi bilo, če ne bi obstajali? In ... če bi bil vaš otrok predsednik, kako bi to uredil?

Zagotovo se je tudi vam ob prebiranju teh vprašanj porodilo novo ali pa ste se spomnili na vprašanje svojega otroka. Morda na kakšno, ki vas je spravilo v zadrego, ker niste vedeli, kako bi odgovorili? Ko ste bili na primer vprašani: Koliko stane denar? Zakaj elektrike ne vidimo? Kdaj bo jutri? Zakaj dežuje? In: kako vroče je sonce? Vprašanj je nešteto. Odgovorov pa tudi.

Samo dovolite si igrati se z otroki. Pojdite skupaj z njimi v domišljijski svet. Dvome o tem, kaj je mogoče in kaj ni, pa pustite "zunaj". V domišljiji je vse možno in vse mogoče.

Svoje mnenje na to temo lahko izrazite tudi na našem forumu.