Na trgu se soočamo s pravo poplavo različnih probiotikov in seveda vsak proizvajalec za svojega trdi, da je najboljši, da ima največjo količino koristnih bakterij, da odpravi praktično vse nevšečnosti in je poleg vsega še cenovno zelo ugoden. Vendar si velja zapomniti, da je stroškovno najbolj nesmotrno kupovati probiotike, ki ne bodo dosegli želenega učinka.

Ob izbiri probiotika vam lahko pomagajo tri ključne trditve:

1. Izbira probiotika naj bo odvisna od namena uporabe (različni bakterijski sevi v različnih probiotikih se razlikujejo po delovanju).

2. Vsebnost več različnih sevov bakterij ne pomeni nujno boljše učinkovitosti (pomembni so dokazi iz kliničnih študij).

3. Vsebnost večjega števila bakterij ne pomeni nujno, da je probiotik 'boljši' (zanesemo se lahko samo na kakovostne klinične raziskave). 

Preden si pogledamo vse tri trditve od bliže, se moramo vprašati ...

Ali sploh potrebujemo probiotike?

V človeškem črevesju se nahaja ogromna količina mikroorganizmov – številka izgleda približno takole: 1.000.000.000.000.000. Predstavljajo pomemben del naše obrambe, saj preprečujejo vstop nevarnim mikroorganizmom in toksinom v telo. Če je ta sistem kakorkoli okvarjen, so škodljivim obiskovalcem vrata na široko odprta, lahko pa se razvijejo tudi mnoga druga stanja in bolezni, ki so povezane z imunskim ali funkcionalnim stanjem črevesja. Probiotike pridobimo in njihovo količino v črevesju vzdržujemo na naraven način s pomočjo zdrave in uravnotežene prehrane. Pri nekaterih težavah ali začasno neuravnoteženi prehrani pa je včasih dobrodošla pomoč točno določenega probiotičnega seva. In to nas privede do prvega vprašanja ...

Kateri sev potrebujem? 

Vsak sev probiotičnih bakterij ima svoje specifične prednosti in slabosti. Marsikdo vam bo svetoval jemanje probiotikov, večina pa ne bo vedela, katerega. Probiotične bakterije se med seboj razlikujejo podobno kot se razlikujejo različne pasme psov. Izbiro probiotičnih bakterij si predstavljajte tako, kot bi izbirali med bernardincem in čivavo. Oba sta psa, oba lajata in oba mahata z repom. Pa vendar, kateri je bolj primeren za izlete v hribe in kateri za družbo na kavici v nakupovalnem centru?

Pri izbiri probiotičnega dodatka k naši prehrani je bistvenega pomena, da vemo, za kakšen namen ga želimo uporabljati. Je to za zaščito pred morebitno okužbo z rotavirusom? Za pomoč pri ublažitvi krčkov, ki so prisotni pri marsikaterem dojenčku? Morda za izboljšanje imunske odpornosti pred vstopom otroka v vrtec ali šolo? Obstajajo celo probiotične bakterije, ki nam lahko pomagajo pri težavah s kožo, in pa tudi take, ki nam pomagajo omiliti ženske težave. Verjetno si zdaj že lažje predstavljate, kako široko paleto težav pomagajo reševati probiotične bakterije in da je paleta različnih probiotičnih sevov zelo široka. Nekaj primerov sevov in njihovega delovanja lahko najdete na dnu članka. Različni probiotični sevi lahko torej koristijo pri različnih težavah, vsekakor pa imajo nakupa vredni probiotiki nekaj skupnega – njihovo delovanje je bilo dokazano ...

... v kliničnih raziskavah!

Zelo malo je probiotikov na trgu, katerih uporaba je podprta s kliničnimi raziskavami. Te so namreč kompleksen proces, ki terja zelo veliko časa in denarja. Le peščica proizvajalcev si lahko privošči klinično testiranje probiotikov, ampak teh se po navadi lotijo tisti proizvajalci, ki jim potem lahko zaupamo. 

Nekateri proizvajalci trdijo, da imajo opravljene 'raziskave'. Pa so raziskave klinične? Izraz klinična raziskava namreč pomeni, da je raziskava narejena na ljudeh. In če so bile opravljene klinične raziskave, ali so potrdile učinkovitost za določen namen uporabe? Ali so bile dvojno slepe in kontrolirane s placebom, kar zagotavlja objektivnost rezultatov? Če temu ni bilo tako, so rezultati tovrstnih pomanjkljivih raziskav lahko zelo nezanesljivi oziroma pristranski in nam ne morejo dati nobene oprijemljive informacije pri izbiri probiotika. Pomembno je torej, da  so bile s probiotičnim sevom opravljene dvojno slepe klinične raziskave na ljudeh.

Več sevov ne pomeni nujno boljše učinkovitosti!

Ko boste v lekarni, trgovini ali pa na spletu iskali primerne probiotike zase, se boste srečali še z eno težavo: veliko proizvajalcev se ponaša z vsebnostjo različnih bakterijskih sevov. Pa vendar to pravzaprav sploh ne pomeni, da je probiotik zaradi tega bolj učinkovit. Kot ste prebrali zgoraj: pomembno je, da je v probiotičnem pripravku tisti sev ali kombinacija sevov, ki klinično dokazano pomaga pri vaši težavi. Če na primer kupujete probiotike za ublažitev krčev pri vašem trimesečnem dojenčku, vam ne bo prav nič pomagala prisotnost bakterijskega seva, ki pomaga pri atopijskem dermatitisu. Poleg tega za razliko od ostalih prehranskih dopolnil probiotiki vsebujejo živa bitja, katerih delovanje na človeško telo zaradi medsebojnega vpliva enega bakterijskega seva na drugega ni nujno sinergistično. Tudi če določen probiotik vsebuje mešanico različnih bakterij, ki so sicer dokazano koristne za nek namen, brez kliničnih raziskav ne moremo vedeti, če se te bakterije ob sočasnem jemanju podpirajo ali pa si nasprotujejo. 

Zato je najbolje, da se za nasvet obrnete na zdravnika ali farmacevta. Lahko pa vedno tudi sami pregledate strokovno literaturo, če ste vešči tega. Ko enkrat vemo, kateri sev potrebujemo, je naslednje vprašanje ...

Koliko bakterij mora biti v izdelku?

Če ste dobro sledili temu članku, lahko sklepate, kakšen je odgovor, kajne? Tako je, primerna količina bakterij (oz. kolonijskih enot) je tista, ki je v kliničnih raziskavah pokazala pozitiven učinek. Pri nekaterih bakterijah je to lahko za določen namen na primer 100 milijonov, pri drugih pa 10 milijard kolonijskih enot. Podobno kot pri številu različnih sevov tudi pri vsebnosti bakterij ne moremo reči, da več kolonijskih enot pomeni večjo učinkovitost, ampak so ponovno edino merilo kakovostne klinične raziskave. 

Kako pa vem, da je v izdelku res to, kar piše na škatli?

Odgovor je: sami tega ne morete vedeti (no, razen če imate doma precej sofisticiran laboratorij ali moža, ženo za farmacevta/farmacevtko). Lahko pa se pozanimate, kako je bil probiotik proizveden. Če za izdelek velja, da je proizveden po načelih dobre proizvodne prakse (angl. GMP – Good Manufacturing Practice), to pomeni, da je izdelek proizveden po strogem sistemu kakovosti, ki zagotavlja skladnost vsebnosti izdelka z označbo na embalaži. Taki izdelki imajo tudi vsem dostopen analizni certifikat, ki je na voljo vsaki lekarni in potrjuje vsebnost probiotičnih bakterij za prav vsako serijo izdelkov.  Pri probiotikih je kakovost izdelka še toliko bolj pomembna, ker je teoretično možno, da bi bakterijski sevi pri kakšnem bolj garažnem proizvajalcu probiotikov vsebovali plazmide, ki bi lahko prenesli odpornost na antibiotike na tiste bolj nevarne bakterije. Tudi zato svetujemo, da kupujete izdelke preverjenih proizvajalcev.

Zaključek

Torej, kateri je najboljši probiotik?

Kot ste videli, splošnega odgovora na to vprašanje ne moremo dati. Če povzamemo, je glavno vprašanje naslednje:

Ali so kakovostne klinične raziskave potrdile učinkovitost točno takšnega izdelka, kot ga lahko kupite v lekarni, za namen, zaradi katerega ga kupujete?

Spodaj navajamo nekaj pogostih težav in nekatere probiotične seve, ki jih klinično dokazano lajšajo:

• Kolike (krči) dojenčkov:
  •  
  • - L. reuteri Protectis1,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17 
     
• Ob jemanju antibiotikov:
  •  
  • - L. rhamnosus Gorbach/Goldwin1,18,19
     
• Akutna infekcijska diareja:
  •  
  • - L. reuteri Protectis 1,2,3
  • - L. rhamnosus Gorbach/Goldwin2,4
  • - Saccharomyces boulardii 2,4
     
• Preprečevanje okužb
  •  
  • - Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12 1
  • - L. reuteri Protectis1
  • - L. rhamnosus Gorbach/Goldwin1,4
  •  
• Zaprtje
  •  
  • - L. reuteri Protectis1,8,20,21
  •  

Če imate težavo pri izbiri, se obrnite po nasvet k strokovnjakom – farmacevti in farmacevtski tehniki v lekarnah, pediatri in medicinske sestre s posebnimi znanji dobro poznajo to področje in vam bodo lahko svetovali. 

Nepravilna izbira vam ne bo koristila in namesto da bi imeli od probiotika pozitivne učinke, boste dobili občutek, da ne delujejo. 

Probiotiki nam lahko prinesejo velike koristi, če jih le znamo primerno izbrati in uporabljati. 

Probiotične izdelke, ki vsebujejo zgoraj omenjene seve, lahko naročite v spletni lekarni Lekarnar.

Reference:

• 1. www.usprobioticguide.com. (n.d.). Probiotic Chart. [online] Available at: http://www.usprobioticguide.com/?utm_source=intro_pg&utm_medium=civ&utm_campaign=USA_CHART [Accessed 22 Mar. 2022].
• 2. Szajewska H et al. Working Group on Probiotics and Prebiotics of the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition. Use of Probiotics for the Management of Acute Gastroenteritis in Children: An Update. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2020 Aug;71(2):261-269.
• 3. Dinleyici EC. et al. Lactobacillus reuteri DSM 17938 shortens acute infectious diarrhea in a pediatric outpatient setting. J Pediatr (Rio J) 2015;91:392-396.
• 4. Chau K et al. J Pediatr. 2015;166:74-78.
• 5. Szajewska H et al. J. Pediatr. 2013;162:257-262.
• 6. Savino F et al. Pediatrics 2010;126:e526-e533.
• 7. Savino F et al. J. Pediatrics 2007;119:124-130.
• 8. Indrio F et al. JAMA Pediatr. 2014;168:228-233.
• 9. Sung V et al. Lactobacillus reuteri to treat infant colic: A meta-analysis. Pediatrics 2018;141:e20171811.
• 10. Dryl R et al. Probiotics for management of infantile colic: a systematic review of randomized controlled trials. Arch Med Sci. 2017.
• 11. Harb T et al. Infant colic – what works: a systematic review of interventions for breastfed infants. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2016;62:668-686.
• 12. Urbanska M et al. Eur J Pediatr. 2014; 173:1327-1337.
• 13. Johnson JD et al. Am Fam Physician. 2015; 92(7):577-582.
• 14. Mi GL et al. Antonie Van Leeuwenhoek. 2015; 107:1547-1553.
• 15. Gutierrez-Castrellon P et al. Medicine. 2017; 96(51):e9375.
• 16. Schreck Bird A et al. J Pharm Pract. 2017; 30:366-374.
• 17. Savino F et al. J Pediatr. 2018; 192:171-177.
• 18. Korpela K et al. Lactobacillus rhamnosus GG Intake Modifies Preschool Children's Intestinal Microbiota, Alleviates Penicillin-Associated Changes, and Reduces Antibiotic Use. PLoS One. 2016 Apr 25;11(4):e0154012.
• 19. Lu Ruiliang, P. Nataro James and Fasano Alessio, Lactobacillus GG (LGG) Peptides Can Inhibit Antibiotic-Resistant Bacteria Growth, Anti-Infective Agents in Medicinal Chemistry 2010; 9(2).
• 20. Coccorullo P et al. J Pediatrics 2010; 157:598-602.
• 21. Szajewska H. Shamir R (eds): World Rev Nutr Diet. 2013; 2013: 108:40-48.
•  

Naročnik oglasa je Ewopharma d. o. o.