čustveni razvoj

Gozd je najboljša igralnica in učilnica za otroke
Otroci v gozdu nabirajo nepozabne izkušnje z objemi mogočnih dreves, prvimi koraki v blato, opazovanjem živali in rastlin, preskakovanjem štorov in pogumnim rezljanjem lesa. Gozd spodbuja zdrav razvoj, krepi okoljsko zavest, socialne veščine in ustvarjalnost. Če postane del šolskega in družinskega vsakdana, otrokom odpira vrata v svet pristnega učenja, svobodnega gibanja in tesne povezanosti z naravo. Starši in učitelji jim lahko omogočimo dragocene dogodivščine v naravi, preko katerih pridobivajo izkušnje, ki jih bodo obogatile za vse življenje.

Nevarnosti, pasti in posledice pretirane uporabe zaslona pri otrocih
Če ste starš malce večjim otrokom, potem ste zelo verjetno odraščali še v času analogne dobe ali že v zametkih digitalnega sveta. Danes pa je vse drugače – priča smo neverjetno hitremu razvoju elektronskih naprav, aplikacij, spletnih mest in vsega, kar prinaša sodobni svet. Nič čudnega torej ni, da otroci preživijo veliko več časa pred zasloni kot nekoč, kar pa ima lahko številne negativne vplive.

Telesna aktivnost kot temelj otrokovih zdravih navad
V današnji digitalni dobi otroci preživijo več časa pred zasloni, precej manj časa pa namenijo fizičnim dejavnostim. Ta sprememba v življenjskem slogu ima pomembne posledice za njihovo splošno zdravje in razvoj. Gibanje namreč igra ključno vlogo pri ohranjanju otrokovega telesnega, duševnega in čustvenega dobrega počutja. V nadaljevanju preverite, zakaj je pomembno otroka spodbujati h gibanju in kako zelo pomembno je to za njegovo prihodnost.

Pozitivni učinki učenja inštrumenta na otrokov razvoj
Veste, koliko izjemnih koristi ima učenje inštrumenta na otrokov razvoj? Ne glede na to, ali gre za klavir, kitaro, violino ali bobne, učenje inštrumenta pomembno vpliva na otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju preverite, kako lahko spodbudite otroka k raziskovanju čudovitega sveta glasbe.

Pogovori o materinstvu: doji svojega štiriletnega sina
Pred časom je Tamara Ecclestone povedala, da še vedno doji petletnico ter da je zagovornica dolgotrajnega dojenja. V Sloveniji sta o tem spregovorili pevka Maja Prašnikar, ki doji oba svoja otroka – štiriletnega sina Vala in skoraj dve leti staro hčerko Inti ter igralka Ana Dolinar, ki doji svojega petletnega sina.

Mejniki v razvoju dojenčka: Kaj pričakovati v prvem letu?
Biti starš je pomembna, razburljiva, na drugi strani pa tudi strah vzbujajoča vloga. Kot starši nestrpno spremljamo in praznujemo vsak mejnik, ki ga dosežejo naši otroci. Še posebej pomembno obdobje izjemne rasti in napredka pa je prvo leto otrokovega življenja. Preverite, kaj vse lahko takrat pričakujete.

7 razlogov, zakaj bi otroci morali odraščati v mirnem okolju
Miren in topel dom je osnova za otrokovo čustveno, duševno in fizično dobro počutje. Otroci uspevajo v okoljih, kjer se počutijo varne, negovane in cenjene. Harmonični odnosi pa so ključnega pomena za spodbujanje njihovega razvoja. Psihologinja navaja več razlogov, zakaj je za otroke bistvenega pomena, da odraščajo v mirnem in podpornem okolju.

"Otrok je dober tak, kot je. Starši mu moramo dati priložnost za razvoj"
Pedokinetika spodbuja otrokov optimalen razvoj skozi naravne gibe ob čustvenem ravnovesju. Staršem pomaga odkriti načine, kako umiriti sebe in jokajočega dojenčka ter otroku omogočiti samostojno napredovanje v njegovem lastnem ritmu. Tako lahko brez nepotrebnih skrbi in stresa zaživijo umirjeno in zadovoljno družinsko življenje. Tadeja Bečaj Žnidaršič z metodami, kot so pedokinetika, Feldenkrais, Jeremy Krauss Approach za delo z otroki s posebnimi potrebami (JKA) in nevrolingvistično programiranje (NLP), pomaga staršem, da svojih strahov ne prenesejo na otroka in ustvarijo mirno okolje za njegovo rast.

Tako se odzovite na čustvene izbruhe otroka
V kateri koli starosti je jok normalen odziv na preplavljenost z močnimi občutki, kot so jeza, strah, stres ali celo sreča. Nekateri otroci pa jokajo več kot drugi. Ti isti otroci se lahko pogosteje jezijo, se hitreje počutijo razočarani in postanejo preveč navdušeni v primerjavi s svojimi vrstniki. Kako se odzvati?

Vsak četrti otrok ne živi skupaj z očetom
Po zadnjih statistikah vsak četrti otrok zahodnega sveta ne živi z očetom.

Sinovi narcisističnih očetov: ko je oče kralj lastnega sveta
Odraščanje ob narcisističnem očetu ima lahko zelo globok in trajen vpliv na sinov čustven in psihološki razvoj. Narcisizem, za katerega je značilno pomanjkanje empatije, nenasitna potreba po občudovanju, nezmožnost prenašanja kritike in manipulativno vedenje, izrazito vpliva na celotno družino, še toliko bolj na odraščajočega otroka. Slednji ima lahko težave z razvojem identitete, s samopodobo in čustvenim razvojem nasploh, saj se mora nenehno soočati z očetovo kritiko in nerealnimi pričakovanji.

Je vaš najstnik zaljubljen? To je vaša vloga
V obdobju pubertete se najstniki prvič srečajo z ljubezenskimi preizkušnjami. Preverite, kako jim kot starši lahko pri tem pomagate.

Kako vzgajajo Rusi: Juha je obvezna, stari starši pa zakon
Ruska vzgoja otrok odraža mešanico tradicije, discipline in globoke naklonjenosti. Družbena struktura države in bogata ruska zgodovina poudarjata močne družinske vezi, izobrazbo in spoštovanje kulturnih vrednot. V Rusiji ima družina osrednjo vlogo pri vzgoji otrok. Starši so globoko vpleteni v življenja svojih otrok, prav tako pa tudi stari starši, ki pogosto živijo z družino ali blizu nje.

Želite vzgojiti uspešne otroke? Naučite jih, kako se razjeziti
Nihče se ne veseli otrokovega izbruha jeze. Toda namesto, da bi se tega bali, bi lahko vsak izpad obravnavali kot priložnost za učenje in razvijanje veščin. Tako boste otroka naučili, kako se spopasti z določenimi čustvi in jih obvladovati, ter ga opremili z določenimi življenjskimi veščinami, ki so potrebne za uspeh.

Zato je pomembno prepoznavati in uravnavati otrokova čustva
Ste vedeli, da otroci, ki se zgodaj naučijo razumeti in nadzorovati svoja čustva, ponavadi razvijejo tudi bolj zdrave strategije obvladovanja čustev, dosegajo boljše akademske uspehe, se dobro znajdejo v družbi in so bolje opremljeni za obvladovanje življenjskih izzivov?

Kako najstnikom omejiti čas pred zasloni?
Današnji najstniki preživijo velik del svojega časa pred zasloni – bodisi s pisanjem sporočil na pametnih telefonih, gledanjem videov na računalnikih ali igranjem igric. Povprečno pred njimi preživijo kar devet ur na dan. Kako to vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje?

Kaj je anembrionalna nosečnost?
Anembrionalna nosečnost je vrsta spontanega splava, do katerega pride, ko se oplojeno jajčece ugnezdi v maternico, vendar se ne razvije v zarodek. Čeprav je to lahko čustveno zahtevno za bodoče starše, je razmeroma pogost vzrok zgodnje izgube nosečnosti. To stanje se običajno pojavi v prvem trimesečju in se pogosto odkrije med rutinskim ultrazvokom.

Med mladimi starši vse več težav z duševnim zdravjem
V zadnjih letih so težave z duševnim zdravjem v številnih demografskih skupinah v porastu, skupina, ki je še posebej prizadeta, pa so mladi starši. Pritisk, da je treba uravnotežiti delo, družino in družbena pričakovanja, skupaj s finančno negotovostjo, socialno izolacijo in vedno prisotnim vplivom družbenih medijev, ustvarja popolno nevihto za čustvene in psihološke boje.

Zato je dobro počakati s prerezom popkovine
Nekoč so tako delale že naše babice. Vmes je bilo obdobje hitrega in takojšnjega prereza popkovine, danes pa v vseh slovenskih porodnišnicah počakajo na konec utripa, če je le mogoče. Zakaj je pomembno, da je ne prerežemo takoj, je razložila izkušena obporodna spremljevalka Špela Peternel, pozitivne učinke pa so pokazale tudi raziskave.

Pevec na družinskem sprehodu ni niti za trenutek odložil telefona
Frontman skupine Muse Matt Bellamy in njegova žena, igralka Elle Evans, sta hčerko odpeljala na sprehod po Londonu. Pevec je ves čas telefoniral in se ni pustil motiti hčerki, ki je na vsak način želela njegovo pozornost.

Kakšne so najpogostejše težave ob vrnitvi v šolo?
Začetek šolskega leta je vedno pomemben dogodek – tako za otroke kot njihove starše. In po poletnih počitnicah lahko vstop v šolo prinaša tudi različne izzive, pri katerih nam zagotovo pride prav kakšen nasvet ali morebiti celo strokovna pomoč. Ob tej priložnosti smo se zato obrnili na psihosocialno svetovalko, ki svetuje vsem tistim, ki so se znašli v takšni ali drugačni stiski.

5 vprašanj, ki jih morate zastaviti, ko otrok pride iz šole
Spraševanje otrok o njihovem dnevu in kaj se je dogajalo v šoli, je več kot le priložnostni pogovor. Gre namreč za ključno stvar, ki je pomembna za njihov čustveni in kognitivni razvoj. Ponujamo vam pet vprašanj, ki so idealna za začetek pogovora z otrokom.

Zaradi zgodnje izpostavljenosti zaslonom so otroci bolj jezni
Otroci, ki večino dneva preživijo pred ekrani, lahko zgodaj razvijejo slabe navade. Zgrbljenost, napetost v vratu in težave z očmi so pogoste fizične težave, ki jih povzroča prekomerno preživljanje časa pred ekrani. Nova raziskava pa razkriva tudi to, da lahko pogosta uporaba ekranov povzroči tudi pogoste izbruhe jeze pri otrocih.

Čustveni vrtiljak v obdobju pubertete – kako pomagati?
Puberteta poleg telesnih sprememb prinaša tudi vrsto čustvenih in psiholoških izzivov. Tokrat bomo raziskali pogoste izzive, s katerimi se soočajo mladostniki med puberteto ter strategije za njihovo reševanje in spodbujanje pozitivnega duševnega počutja.

Dokazano: Možgani očetov se intenzivneje odzivajo na hčerke kot na sinove
Najbrž ste že vsi slišali za izraz očkova punčka, s katerim pogosto izražamo posebno vez med očetom in hčerko. Je na tem kaj resnice? Se očetje res drugače vedejo ob hčerkah kot sinovih?

Zato otrok še kar pleza po stolu, čeprav ste ga že stokrat opozorili
Še nerazviti možgani so odgovorni, da se vaš enoletnik ne zmore upreti plezanju po stolu, čeprav ste ga že stokrat opozorili. Prav zato je vaš malček tudi trmast in ima v vaših očeh nerazumske izpade, cepeta, kriči in se valja po tleh in prav zato je vaš šolar zasanjan in se včasih zdi, da ničesar ne sliši, vašega najstnika pa kar naenkrat vse vrže iz tira. Kako procesi v možganih vplivajo na obnašanje otrok in kaj bi morali starši vedeti o razvoju možganov, da bi lažje razumeli in da bi bili bolj potrpežljivi pri vzgoji, je pojasnila mag. Mojca Košič, pedagoginja montessori in avtorica knjige Montessori za starše.

Sindrom hladne matere
O sindromu hladne matere govorimo takrat, ko je v družini materinska figura čustveno odsotna. Kot že sam izraz nakazuje, so takšne matere navzven videti hladne, nedostopne, neodzivne in le redko ali sploh nikoli ne izražajo pozitivnih čustev. V odnosu z otrokom ustvarijo čustveno distanco in zanemarjajo njegove čustvene potrebe, kar ima nanje velik vpliv kasneje v življenju – zlasti v odnosu do sebe in ostalih.

Kako zmanjšati stres in breme, ki ga starši (pre)težko nosimo?
Razumevanje, kako stiska in stres, ki ju doživljamo zaradi takšnih in drugačnih izzivov, vplivata tudi na naše otroke, je ključno, če jim želimo nuditi podporo, ki jo bodo še kako potrebovali v svojem življenju. Otroci nas opazujejo, vsrkavajo naše občutke in se učijo, kako se spopadati z manj prijetnimi situacijami in problemi, s katerimi se nenehno srečujemo. O tem smo se pogovarjali tudi s psihosocialno svetovalko.

Sindrom zlonamernega starša: visoko konfliktne ločitve in posledice za otroka
Ločitev je dogodek, ki spremeni življenje in ima lahko globoke čustvene posledice za vse vpletene strani, zlasti če so v navzkrižnem ognju ujeti otroci. V nekaterih nesrečnih primerih pride do pojava, znanega kot sindrom zlonamernega starša, ki izrazito poslabša že tako zahtevne postopke ločitve in skrbništva. Nekateri zakonci se vedejo ekstremno in gredo za dosego svojega cilja (maščevanja) preko vseh meja. Prav v zvezi s tovrstnim vedenjem je dr. Ira Turkat, profesor, znanstvenik in terapevt, specializiran za sodne postopke, leta 1995 prvi uvedel izraz sindrom zlonamernega starša.

Pomembno je, da pravočasno prepoznamo stisko otroka
Vsi si želimo, da bi se naši otroci dobro počutili, pa vendar pridejo v življenju tudi manj lepi trenutki, težki izzivi in naporne čustvene situacije, zaradi česar lahko tudi otroci doživljajo hude stiske. Slednje pa imajo lahko negativne posledice, tako na otrokov razvoj tudi na duševno zdravje.