šola na daljavo
Učiteljica Edita: Vsaka moja ura se začne z vprašanjem "Kako ste?"
Edita Pašagić je mlada učiteljica matematike, ki med otroki slovi po svojem širokem nasmehu, prijaznem pristopu in veseli naravi. Uro pouka vedno začne z vprašanjem ''Kako ste?'', saj si želi, da bi se sleherni otrok v njeni učilnici počutil prijetno in sprejeto. To, da ima večina ljudi slabe spomine na osnovnošolsko matematiko, pa je bil eden glavnih razlogov, da se je odločila za poučevanje tega predmeta. Vedela je namreč, da lahko s pravim pristopom in motivacijo pri učencih spodbudi zanimanje za ta pomemben predmet in razbije predsodke o tem, da je matematika naporna in težka. Skozi miselne igrice in postavljanje matematičnih izzivov otrokom omogoča, da jim matematika pomeni sprostitev in ne bremena.
Kako se z otrokom pogovarjati o nevarnostih spletnih iger?
Danes veliko otrok preživlja proste popoldneve pred ekrani. Tudi za starše, ki prihajajo pozno domov in je za njimi stresen dan v službi, se zdi najboljša in najučinkovitejša rešitev mobilnik ali tablica, s katerim zamotijo otroka in pridobijo nekaj časa zase. A vendar kaj otroci pravzaprav nadomeščajo z igranjem spletnih iger? Ali poznate vse pasti in nevarnosti, ki prežijo nanje na spletu? Kdaj govorimo o prekomernem igranju spletnih iger in zasvojenosti? Vse to in še več lahko preverite spodnjem pogovoru s Franjo Gros, univ. dipl. psih., in svetovalko na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.
So za uspeh v življenju potrebne le petke?
Kakšen vpliv ima na otroke učenje s pomočjo spletnih aplikacij, kako približati otroku učno snov, ki ga ne veseli, in ali so odlične ocene res merilo za uspeh v nadaljnjem življenju, so le nekatera izmed vprašanj, ki smo jih zastavili učiteljici Tini Fabijan.
Nermin Bajramović: Dobrega učitelja žene strast do predmeta, ki ga uči
Hudomušen, zagnan, pravičen in predan: To so besede, s katerimi bi lahko opisali osnovnošolskega učitelja Nermina Bajramovića, ki poučuje matematiko. Za svoje delo, trud in predanost učencem je prejel nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Kaj je tisto, kar ga pri delu motivira, kaj mu nagrada pomeni in katere karakteristike po njegovem odlikujejo dobrega učitelja, nam je zaupal v spodnjem pogovoru. Vabljeni k branju.
Kako pomagati otroku pri težavah v šoli?
Kaj lahko naredimo starši, ko se otrok sooča s težavami v šoli? Za vas smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov.
Doc. Dr. Uroš Ocepek: 'Biti drugačen ni tako slabo, kot je bilo nekoč'
Učiteljski poklic prinaša s seboj različne zadolžitve in odgovornosti. Včasih je pestro, stresno in naporno, pa vendar se vsi učitelji strinjajo, da je, če ta poklic opravljaš s srcem, na koncu ves trud poplačan z uspehi in srečo učencev. Tokrat smo se pogovarjali s srčnim učiteljem, doc. dr. Urošem Ocepkom.
Učitelj Jaka Lipar: "Več znaš, več veljaš!"
"Biti učitelj mi pomeni vse. To je moje poslanstvo in v tem uživam. Vsakodnevno predajanje znanja malim junakom mi pomeni največ," nam je zaupal učitelj fizike Jaka Lipar in se pošalil: "Ne bom pozabil letošnje valete, saj sem za darilo prejel kar veliko drevo, in sicer lipo. Še dobro, da se ne pišem Hrastar." Pogovor z njim si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
'Učiteljica sem, ker uživam biti istočasno tudi učenka'
"Svojim učencem vedno rečem, da so 'carski' in so tako veseli in ponosni. Oni meni rečejo, da sem 'filmska'. Velikokrat se pohecamo in si popestrimo šolski vsakdan," nam je zaupala učiteljica angleščine Anja Frank. Z njo smo se pogovarjali o trenutni situaciji v šolstvu in o tem, zakaj se je odločila sodelovati pri projektu 5KA, resnozabavni spletni učilnici.
Zato je pomembno odgovarjati na otrokova vprašanja
Vstop v šolo in začetek šolanja sta izjemno pomembna dogodka za slehernega otroka. Otroku vstop v svet izobraževanja pomeni še en korak k samostojnosti in še en korak, s katerim se ločuje od staršev. Zato je pomembno, da ste v tem obdobju potrpežljivi in razumevajoči ter da si zanj vzamete dovolj časa.
Šola, v kateri se učenec nauči plesti nogavice, igrati klavir in računati na pamet
Tudi v Sloveniji je šola, v kateri učitelj pred vstopom v razred pozdravi vsakega učenca s stikom roke in si z njim izmenja pogled. Uro pričnejo s pozdravom in recitacijo reka ali pesmi. Sledijo novice – učitelj in učenci si zaupajo, kaj so novega doživeli. Otroci si sami ustvarijo učbenike oziroma so učbeniki njihovi zvezki, številčnih ocen do sedmega razreda ni. Vseeno pa po besedah učitelja Jake Štoka "učenci pridobijo vse potrebno znanje in veščine, ki jih potrebujejo. Dodal bi, da usvojijo še mnogo več, saj je pri nas v ospredju celotna osebnost, vse človekove potrebe, humanizem v širšem smislu. Trudimo se oblikovati samozavestne, optimistične osebe, ki jih ni strah stopiti v svet. Osebe, ki znajo sodelovati in ki zmorejo razmišljati zunaj okvirov. Naš predmetnik je zelo pester, omogoča, da otroci razvijajo kreativnost in jih ni strah morebitnega neuspeha."
"Moji starši se niso učili z mano in niso pomagali pri domačih nalogah"
Moji starši se niso pretirano ukvarjali s šolo. Res so nama s sestro kupili šolske potrebščine, mama se je enkrat letno udeležila govorilnih ur in poskrbela, da sva bili v razredu urejeni. Pri vsem je bilo – hecno – še skorajda najbolj pomembno, da sva imeli vedno nujno čiste spodnjice, ker: "Kaj, če se kaj zgodi in te urgentno odpeljejo k zdravniku?! Kaj bodo pa rekli, če boš raztrgana in umazana?!"
"Najboljši moraš biti. Samo najbolj uspešni so srečni ljudje" - Res?
MaMaMija: "Želim, da so moji otroci srečni, zadovoljni, da se imajo radi in da se sprejemajo. Ne pritiskam nanje, da morajo imeti najboljše ocene in da se morajo udeležiti vseh možnih tekmovanj. Ne, ker iz lastnih izkušenj iz otroštva vem, kako zelo velik pritisk zna občutiti otrok ob (prevelikih) zahtevah po doseganju (previsokih, prezahtevnih, preveč ambicioznih) ciljih, ki največkrat sploh niso njegovi."
Povpraševanje po počitniškem varstvu vse večje
Starši nimamo dovolj dopusta, da bi lahko bili prosti vse poletje in da bi čuvali svoje otroke med poletnimi počitnicami, obenem nimamo vsi možnosti varstva pri babicah in dedkih ter drugih sorodnikih, prijateljih, znancih. Ena od cenejših ali celo brezplačnih možnosti je počitniško varstvo, ki ga organizirajo nekatere občine in kjer se otroci družijo, se udeležujejo raznovrstnih dejavnosti in izletov ter spoznajo nove prijatelje. Preverite, kakšno počitniško varstvo, dejavnosti in delavnice ponujajo v različnih mestnih občinah!
Poznano? Ko je treba v šolo, bi spali, med vikendom pa so vsi razčuti že ob 6. uri
Spet je mimo jutro, ko se je Matic še iz postelje drl, kako zelo je on še zaspan in da naj ga jaz uredim, ko je Mija ponosno in vsa zaljubljena sama vase prikorakala iz sobice v najlepši in hkrati najbolj nepraktični oblekici in ko je Matevž že pol ure na vratih nemirno drencal, pritožujoč se, da bi on pa zdaj res že šel v šolo in da je naveličan stalnega čakanja.
"Romske otroke bi se moralo obravnavati kot otroke, brez predsodkov in etiketiranja"
Precej se je v zadnjih desetletjih spremenilo za romske otroke. Precej na bolje, a žal – roko na srce – še vedno premalo. Stvari se premikajo, vendar počasi, prepočasi ... V letu 2021 je večina romskih otrok na slabšem. Živijo v revščini, v slabih razmerah, pogosto doma nimajo elektrike in pitne vode. V šolo vstopajo s slabim znanjem slovenščine, imajo slabši učni uspeh, po zaključenem šolanju težko vstopijo na trg dela. Pogosto so zaznamovani, stigmatizirani, diskriminirani. A stvari se spreminjajo, da se bodo premaknile v zadostni meri, pa se moramo zelo potruditi vsi.
"Jedel sem najboljšo juho na svetu!" - "Kakšno?" - "Brokolijevo!" - "?"
Pride zadnjič Matevž iz šole in izjavi, da je jedel najboljšo juho v svojem življenju. Ni znal natančno povedati, kakšno, njegov opis je bil (citiram): "Bila je zelene barve, z majhnimi, mini koščki nečesa, verjetno zelenjave ... Mogoče krompirja, korenčka, špinače? Ampak, res! Ful je bila dobra, najboljša juha, kar sem jo doslej jedel! Ever!" Presenečena, da je sploh jedel zelenjavno juho, sem na spletni strani šole preverila, iz česa je bila "najbolj okusna juha ever!", in šokirana ugotovila, da ga je navdušila brokolijeva juha. Brokolijeva!
"V šole so šli po skoraj treh mesecih. Po 15 tednih. Dobre smo."
Med sopihanjem na bližnji hrib me je presenetil telefonski klic prijateljice, ki mi je v slušalko vpila: "V šolo gredo! V šolo gredo! Koooončnooo! Končnoooo!" Sredi gozda sem začela vzklikati "Jeee, jeee!" in skakati od veselja. Fanta sta me začudeno gledala, a sta mi kmalu sledila, ko sem še njima razkrila izjemno novico. Vsi skupaj smo se prijeli za roke, vriskali in plesali v krogu. Naša sreča je bila nepopisna.
"Sesanje, sesanje ... To je pa napor!" - "Ja, res. Še predobro vem!"
Vpliv koronačasa, ko smo vsi več ali manj doma, se pozna tudi pri (ne)urejenosti našega stanovanja. Opažam, da ni nikoli popolnoma pospravljeno in da je večina dneva razmetano. Včasih se mi zdi, da kamor koli pogledam, vidim igrače, barvice, kozarce z vodo, pa tudi umazane nogavice (nikoli obe, ampak vselej ena sama in bog si ga vedi, kje se skriva zatlačena druga) in še bi lahko naštevala. Stvari po vsem stanovanju povsod drugod, samo tam ne, kjer bi morale biti.
"Imam pet hrušk. Koliko jih imam, če dam eno Matevžu in eno Miji?" – "Pet!"
Učenje matematike na daljavo: "Matic, imam pet hrušk. Eno dam Matevžu in eno Miji. Koliko hrušk mi ostane?" – "Pet." – "Ne, Matic. Imam pet hrušk. Koliko mi jih ostane, če dam eno Matevžu in eno Miji?" – "Pet." – "Ne, Matic. Vzemi leseno računalo, da ti bo lažje. Poglej. Imam pet hrušk. Zelenih. Eno dam Matevžu in eno Miji. Koliko hrušk imam?" – "Pet." – "Ne, Matic!" – "Ja, mami. Matevž ne mara hrušk, sploh pa ne zelenih, in Mija ni lačna. Ostane ti pet hrušk!"
Nasveti, kako motivirati otroka v procesu učenja na daljavo
Šolanje na daljavo ima prav gotovo veliko pomanjkljivosti, zaradi katerih otrokom primanjkuje motivacije. Spodaj smo zato zapisali nekaj predlogov, s katerimi se lahko otroku pomagate vključiti v šolanje na daljavo.
18-letnica: 'Močno pogrešam pouk v šoli, sošolce in druženje'
Kako ta čas ukrepov zaradi novega koronavirusa preživljajo mladi, smo povprašali med dijaki zaključnih letnikov srednje šole. Kaj je tisto, kar jih skrbi, kje vidijo pomanjkljivosti pouka na daljavo, kako se z vsem soočajo, pa si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
Spregovorili starši otrok s posebnimi potrebami
Med epidemijo so se v še posebej hudi stiski znašli otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi šolanja na daljavo. Otroci potrebujejo stalno pomoč, težko jih je motivirati in starši morajo poskrbeti še za vse drugo. Med drugim morajo poskrbeti za šolanje njihovih sorojencev, hkrati delati na domu ali hoditi v službo, kuhati, pospravljati ... Se vsak dan vedno znova soočiti z novimi nepredvidljivimi izzivi in težavami.
Srednješolka: 'Ves stres se v meni kopiči, pogosto sploh nimam motivacije'
Že od marca so med drugim za druženje in pouk v šolah prikrajšani tudi dijaki. Še posebej zaključni letniki so se morali odpovedati težko pričakovanim praznovanjem polnoletnosti, maturantskemu plesu, izletu in pristnim socialnim stikom.
18-letna dijakinja: 'Bojim se predvsem mature'
Dijaki so že od marca prikrajšani za druženje, težko pričakovana praznovanja polnoletnosti, maturantski ples, izlet in tudi pouk na šoli. Kako se soočajo s trenutno situacijo, kaj jih skrbi in kje vidijo največ pomanjkljivosti, je za nas razkrila 18-letna dijakinja, ki letos zaključuje zadnji letnik splošne gimnazije.
"Mami, si ti po poklicu dežurna težakinja?"
Najhuje je, ko imam v službi naporen dan, nabit s premnogimi obveznostmi. Takrat sem živčna in so posledično živčni tudi otroci. In najbolj so seveda glasni, razgrajaški in se po možnosti še stepejo med seboj, ko jim rečem: "Zdaj imam pomemben službeni telefonski klic in morate biti res tiho."
Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
Slovenski psihologi menijo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, zato pristojne institucije pozivajo, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.
5 nasvetov, kako se organizirati doma z otroki
V teh časih nas spremljajo negotovost, strah in mnogo vprašanj, ali bomo zmogli narediti vse, kar je del naših obveznosti in predvsem, kako.
Da, tudi v Sloveniji so otroci lačni
"Težko se je soočiti s tem, vendar tudi v Sloveniji živijo otroci, ki so lačni. Letos smo na letovanjih in taborih, ki jih brezplačno omogočamo otrokom iz družin v stiski iz vse Slovenije, zaznali več lakote kot v preteklih letih. Kot opozarjamo že od pomladi: revščina se širi in poglablja tudi zaradi posledic, ki jih je pustila pandemija. Bojimo se, kaj bo prinesla jesen, saj se na nas zagotovo še niso obrnile vse družine, ki so se zaradi izgube dela in prihodkov znašle v revščini," opozarja Anita Ogulin.
Še en krut obraz covid-19: prekinjeno in nedostopno šolanje
Zaradi izbruha novega koronavirusa se bo prenehalo izobraževati na milijone otrok. Še več bo lačnih, zlorabljenih, prisiljenih v otroško delo in v poroke, rekrutiranih v oborožene skupine. In tudi v Sloveniji so otroci, ki doma nimajo varnosti niti toplega objema.
"To! Pa so šli v šolo in vrtec!"
BLOG: Uf, po pol leta sem bila zjutraj končno spet doma čisto sama s seboj. Fanta sta šla v šolo, Mija spet v vrtec. Čeprav sem si zjutraj znova opekla jezik s prevročo kavo, upam na čim več podobnih juter v popolni tišini.
