žrtve nasilja
Preprečevanje medvrstniškega nasilja: Nasveti za starše in vloga družine
Medvrstniško nasilje je žal vedno bolj prisotno v naših šolah, na ulicah in v družbenih omrežjih. Najnovejši primer se je odvil na eni od ptujskih ulic, kjer je skupina mladoletnikov, najverjetneje osnovnošolcev, napadla svojega sovrstnika.
Nedolžni otroci, izgubljeni v sistemu
Program otroških migrantov je bil temačna epizoda v britanski zgodovini, ki je zaznamovala življenja tisočih otrok. V tujino so bili poslani v "boljše življenje", a so se mnogi soočili z zlorabami in trpljenjem. Danes se borijo za resnico, odškodnino in priznanje svojih stisk.
Sextorsion pri najstnikih: spolno izsiljevanje in čustvene stiske
V času napredne tehnologije in poplave družbenih omrežij se pojavljajo tudi številne oblike spletnega nasilja. Eno teh je spolno izsiljevanje, pri katerem je otrok zaradi groženj o razkritju prisiljen v pošiljanje nazornih slik, videoposnetkov ali celo v samo spolno dejanje. Pri tovrstnih izsiljevanjih so v današnjem času pogosta tarča prav najstniki, saj storilci za vzpostavljanje stika uporabljajo priljubljene družabne medije, igralne platforme in aplikacije za sporočanje. Preverite, kaj storiti, če vaš otrok postane žrtev tovrstnega nasilja.
Kako ugotovite, ali ste v odvisniški zvezi?
Zaljubljenost je ena od najprijetnejših življenjskih izkušenj, obenem pa je lahko tudi zelo opojna. Opevajo jo jo romantični filmi, pesmi in romani, toda ali so lahko odnosi, povezani z ljubeznijo, tudi zasvajajoči? V zadnjih letih je precej govora o odvisnosti od odnosov, pri kateri gre za podobno stanje kot pri ostalih vrstah odvisnosti. Kaj se skriva v globinah takšnih odnosov in kako tovrstno odvisnost sploh prepoznati?
Kaj lahko stori starš, če opazi, da je otrok žrtev vrstnikov?
Medvrstniško nasilje lahko predstavlja veliko težavo, zlasti v primerih, ko dolgo ni prepoznano. Tokrat izpostavljamo predvsem rizične faktorje za razvoj nasilniškega vedenja, ki segajo vse od družinskega ozadja, osebnostnega ter vedenjskega tveganja. Dotaknili smo se tudi najpogostejših tipov žrtev, ki so tarče nasilnih otrok. Pomembno je, da kot starši znamo prepoznati spremembe pri otrocih in ustrezno ukrepati.
Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča
Po podatkih slovenske policije, policisti letno obravnavajo približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. Občutek sramu in bolečine, ki ga žrtve doživljajo zaradi odnosa družbe do nasilja nad njimi, otežuje, da bi o nasilju spregovorile in poiskale pomoč. Gre namreč še vedno za precej stigmatizirano temo.
Kdo bo dobil skrbništvo nad otroki, če se Harry in Meghan ločita?
Nekateri trdijo, da se bo v tem primeru aktiviral stari kraljevi zakon, drugi sprašujejo: "Se spomnite, kaj se je zgodilo, ko sta se princesa Diana in kralj Karel ločila?"
Kar dve tretjini slovenskih učencev ne doživlja šole kot varnega prostora
Po nedavnih streljanjih in podobnih incidentih na javnih mestih, kot so napadi na šolah v Srbiji in na Finskem ter napad na univerzi na Češkem, opažamo, da se tudi v našem okolju pojavljajo podobne grožnje in dogodki. Izpostavljenost nasilju, ki smo mu kot družba priča v sodobnem času – vojne grozote, vsesplošno nasilje –, je prisotna na vsakem koraku. Otroci pogosto prehitro vstopajo v nasilne virtualne vsebine preko iger, kar jih naredi vedno bolj "odporne" na nasilje.
Kako komuniciramo z otrokom je nadvse pomembno za njegovo samopodobo
Psihično nasilje vključuje poniževanje, ignoriranje, zaničevanje in grožnje, vse to pa negativno vpliva na otrokovo samopodobo in občutek njegove lastne vrednosti. Stalno izpostavljanje negativnim komentarjem, kritikam in grožnjam lahko otroka vodi tudi v anksioznost, depresijo in celo do samomorilnih misli. Takšen otrok namreč začne verjeti, da je nevreden ljubezni, kar ga lahko zaznamuje za vse življenje.
Kako naj se starši z otroki pogovarjajo o spolnem nasilju?
Otroška in najstniška leta so čas odraščanja, rasti, odkrivanja in iskanja. Lahko so zelo lepa, lahko pa tudi boleča. Če jih zaznamuje spolna zloraba, pusti globoke rane in dolgotrajne posledice. Spolno nasilje, ki ima več obrazov in se izraža v različnih oblikah, žal pogosto ostane prikrito in brez primernega odziva okolice. Na vprašanja o občutljivi in zahtevni tematiki, ki predstavlja enega izmed najbolj perečih družbenih izzivov, je odgovarjala svetovalka na Društvu za nenasilno komunikacijo, mag. Tjaša Hrovat.
'Oče me je zlorabljal od 5. leta dalje, češ da to počnejo vsi očetje'
Ves svet časti slavne in bogate, med njimi tudi prestižne filmske igralce, ki pa včasih za štirimi stenami kažejo svoj pravi obraz, ki ga javnost ne vidi pogosto. Eden takšnih naj bi bil tudi slavni igralec Klaus Kinski, čigar hčerka Pola ga 33 let po njegovi smrti, obtožuje gnusnih dejanj.
Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.
Biti priden = biti neviden?
Otroci še vedno oblikujejo zavedanje samega sebe in razvijajo svoje videnje ter razumevanje sveta, ki jih obdaja. Zato je bistvenega pomena, da uporabljamo jezik, ki je konstruktiven, podpira in daje moč. Jezik, ki ne omejuje, vendar krepi otrokov osebnostni razvoj.
'Ni enostavno zapustiti doma in vsega, kar te veže nanj'
V Sloveniji deluje 20 varnih hiš in 10 materinskih domov, kamor se lahko po pomoč zatečejo mamice z otroki. S svojimi sodelavci jim že vrsto let pomaga tudi predsednica Sekcije varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije, Suzi Kvas, ki med drugim poudarja: "Bolečina bi nam bila velikokrat lahko prihranjena, če bi znali poslušati drug drugega in se predvsem slišati. Zato menim, da je najbolj pomembno, da smo senzibilni, da zaznamo stisko posameznikov okoli nas in da poskušamo pomagati po svojih močeh."
Pri spolnem nasilju gre za veliko več kot le prisiljene spolne odnose
Vsaka ženska ima pravico živeti polno in izpolnjujoče življenje, v katerem uresničuje svoje cilje in uživa podporo najbližjih. A resnica je žal drugačna. Veliko žensk za štirimi stenami trpi za nasiljem, pa naj bo to spolno, čustveno ali fizično. Nasilja je veliko in morali bi se zavedati, da postaja vedno večji problem družbe. Ne smemo si zatiskati oči, saj vsakršno nasilje povzroča dolgotrajne fizične in čustvene posledice.
"Uf, ti si moj mali kit. Boš kaj shujšala?"
Samo zato, ker se nekaj na prvi pogled zdi nedolžno, še ne pomeni, da nedolžno tudi je. S tem mislimo na psihično nasilje, ki je v medosebnih odnosih žal pogosto spregledano. Čustvene zlorabe se namreč začenjajo povsem subtilno in žrtev običajno sploh ne ve, da je nadzorovana, poniževana, zasmehovana ... Skozi čas postaja tovrstno nasilje vse jasnejše in bolj intenzivno, žrtev pa velikokrat pristane na robu obupa in brez občutka lastne vrednosti.
Pepelkin fenomen: zloraba otroka s strani nebiološkega starša
V evolucijski psihologiji Pepelkin fenomen imenujemo pojav različnih oblik zlorabe otrok s strani nebioloških staršev – torej očima ali mačehe. Ta fenomen je dobil ime po pravljičnem liku Pepelke, ki je bila v zgodbi trpinčena s strani mačehe in dveh polsester. Živela je žalostno življenje, ki so ga zaznamovali tragedije, zanemarjanje in zloraba. Žal pa se manj lepe pravljice odvijajo tudi v resničnem življenju, in sicer v krogu družine, ki naj bi predstavljala prostor varnosti, bližine, sočutja in brezpogojne ljubezni. A žal je včasih vse prej kot to in eden od razlogov je zloraba otrok oziroma samo enega od otrok, kot se to dogaja v primeru Pepelkinega fenomena.
Najpogostejše najstniške tegobe
Najstniško obdobje prinaša veliko izzivov tako za otroka kot tudi za starše. Če v tem obdobju nikakor ne morete pristopiti k otroku in ne veste, kaj se dogaja z njim, ukrepajte. Znakov, ki nakazujejo resne tegobe, nikakor ne podcenjujte. Poiščite vzroke za mladostnikovo vedenje, ugotovite, kakšne težave ga pestijo, in mu pravočasno pomagajte.
Tako se otroci naučijo veščin, ki so bistvene za življenje
Vsak otrok si zasluži srečno otroštvo, žal pa je realnost ponekod precej drugačna. Zlorabe otrok, ki med drugim vključujejo tudi otroško delo, so po svetu še vedno velik problem.
Spolno nasilje v življenju doživi kar vsaka tretja ženska
Nasilje vseh vrst je v naši družbi prisotno, odkar obstaja človek. Tako kot vsako nasilje tudi spolno nasilje lahko posameznik ali (pogosteje) posameznica doživi kadar koli, bodisi v družini, družbi, šoli ali drugih ustanovah in situacijah. Kot vsaka travmatična izkušnja ima tudi spolno nasilje posledice, ki se kažejo tudi v odrasli dobi in posledično vplivajo tudi na vse odnose, ki jih imamo v tem času. Žrtve spolnega nasilja so v večini ženske; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je spolno nasilje v času svojega življenja doživela kar vsaka tretja ženska.
Sara: 'Takrat je priletela prva klofuta, ki me je dobesedno odnesla v steno'
Klofuta, brce, poniževanje in ustrahovanje pa tudi siljenje v spolnost in kaznovanje s tišino so le drobci nasilja, ki jih lahko ženska doživlja v partnerskem ali katerem koli drugem odnosu. Za zunanjega opazovalca je nekaj čisto samoumevnega, da je treba takšen zlorabljajoč odnos končati, a za tistega, ki pri njem vztraja, ta korak nikakor ni lahek – celo obratno – žrtev vedno znova odpušča in čaka, da bo nekoč vse lepše, le potrpeti je treba. Pa je res tako?
Kako prepoznati, da otrok razmišlja o samomoru?
Preprečite samomor. Pogovarjajte se. Odkrito in sočutno ... Ponudite pomoč, če je nekdo potrebuje. In vedite – vse težave so rešljive, niste sami in vredni ste. Vredni ste živeti.
''Nisem v redu. Stalno jokam.''
"Nisem v redu," je na vprašanje, kako se počuti, odgovorila mamica, ki je pred tremi meseci tretjič rodila. "Mali nič ne spi, starejša dva zapostavljam. Imela sem težko nosečnost, saj veš, da je bilo tudi v službi napeto. Po porodu veliko jokam, vsega je preveč. Zdi se mi, da ne zmorem. Pospravljam, kuham, zdi se mi, da stalno delam, pa nič nimam za pokazati. Ne vem, kako drugim uspeva," je dodala.
Pot iz primeža drog ni lahka, a obstaja, tako lahko starši pomagate
"Zasvojenost lahko postane del vsake družine – revne ali bogate, z nižjo ali visoko izobrazbo, verne ali ateistične ... Formule tukaj ni, droga pa je," opozarjajo v Društvu UP za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem. Razložili so, kako lahko starši delujejo preventivno in kam se obrniti po pomoč, če otrok posega po drogah.
'Tašča me pred vsemi obrekuje in si izmišljuje zgodbice'
Vsi poznamo tisti znani rek, da si družine ne moremo izbirati sami. Stavek pa dobi še toliko večji pomen v primerih, ko smo obkroženi s sorodniki, ki znajo življenje pošteno (za)greniti. To so lahko starši, sorojenci (brati, sestre), strici ali tete in ostalo sorodstvo. A to vseeno ne pomeni, da bi morali družinske odnose za vsako ceno ohranjati še naprej. Včasih je prekinitev nezdravih vezi najbolj zdrava stvar, ki jo lahko storimo.
Kako se spopasti z nasiljem med vrstniki?
Medvrstniško nasilje ima lahko velike posledice na posameznika. O tem smo se pogovarjali z Lorinom Möscho, dolgoletnim učiteljem telovadbe, pisateljem in predsednikom športno plezalnega društva.
Kako staršem odpustiti za napake, da bomo sami boljši starši?
Ena najtežjih stvari v življenju je staršem odpustiti za napake, ki so jih storili v našem otroštvu. Od njih veliko pričakujemo. Upamo, da bo enkrat drugače, da nas bodo končno sprejeli take, kot smo, da nas bodo pohvalili, da bodo ponosni na nas. Da se bodo opravičili, priznali in prosili odpuščenja. A v resničnem življenju ni vedno tako. Niso vsi zmožni brezpogojno ljubiti lastnih otrok, in če so to naši starši, se lahko stare rane vedno znova odpirajo ter močno bolijo še mnoga, mnoga leta. A ni treba, da je tako. Kako odpustiti tudi brez opravičila in kako iti dalje, da bomo lahko sami boljši starši, svetuje psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch.
Zid, ki ločuje države in tudi družine
Julija 2019 je kalifornijski profesor Ronald Rael na svojem Instagramovem profilu objavil posnetek guganja skozi zid, ki ločuje Mehiko in ZDA. Objava igranja, veselja in sreče je postala viralna, saj je vsaj simbolično predstavljala moč povezovanja skozi zid, ki je bil v prvi vrsti zgrajen z namenom ločevati in deliti. Otroci in starši na obeh straneh, v Mehiki in v ZDA, so se gugali približno 20 minut, nato so gugalnice umaknili. Zdaj so tri rožnate gugalnice prejele priznanje.
Beži na milijone otrok. Iščejo boljše življenje, priložnost. Tudi v Sloveniji
Tudi otroci stopajo po migrantski in begunski poti. Ranljivi, nič krivi in nikomur nič dolžni so bili zaradi nasilja, spopadov, vojn in revščine prisiljeni zapustiti svoje domove. Mnogi med njimi so prepuščeni samim sebi; ostali so brez staršev, brez tolažbe, varnega objema, topline, ljubezni. V Sloveniji jih nastanijo v azilnem domu.
To povzroča večplastno škodo za zdrav razvoj otroka
Med nami so otroci, ki so bili prikrajšani za brezskrbno otroštvo, tople objeme in predvsem za občutek varnosti. To so otroci, od katerih se ne smemo obračati stran, ampak jim moramo v prvi vrsti pokazati, kaj je sploh ljubezen ... In to ni nasilje – v nobeni obliki.
