blogi

Sadfishing – ko najstnik išče pozornost z deljenjem svojih stisk na spletu
V poplavi številnih trendov, ki smo jim priča v današnjem času, v oči bode tudi ’sadfishing’, ki je neke vrste iskanje pozornosti in podpore na spletu z izpostavljanjem svojih težav in stisk. Težava nastane, ker poleg podpore, sočutja in pozornosti, najstnik lahko v odgovor dobi ravno nasprotno – norčevanje in druge vrste verbalnega nasilja, kar situacijo še dodatno poslabša. Ker družbeni mediji postajajo vse večji del otrokovega življenja, je pomembno, da starši poznajo ta trend in kaj vse prinaša.

Študenti se večinoma učijo iz zapiskov in gradiv v digitalni obliki
Natančnega podatka o tem, koliko študenti koristijo različne oblike študijskega gradiva, ni. Pregled izposoje knjižničnega gradiva v slovenskih visokošolskih knjižnicah kaže trend padanja izposoje v tiskani obliki, kar je posledica dostopnosti vedno večje količine gradiva v digitalni obliki, pa tudi padanja števila študentov, so prepričani v Nuku.

Objavljate fotografije svojih otrok na spletu?
Nekateri starši objavljajo na spletu fotografije svojih otrok, na katerih so goli ali pomankljivo oblečeni. Ponosni želijo prijateljem in znancem pokazati, kako prikupno fotografijo so posneli. O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki iz Centra za varnejši internet.

6. Utrujena vsaj za dva!
Vse mogoče revije so polne nasvetov za nosečnice, kako in koliko jesti, kako se gibati in podobno, kot da se nosečke takrat ukvarjamo izključno same s sabo.

5. Pesa in česen za dobro jutro
6.45. Še oči nimam dobro odprtih, ko brskam po hladilniku s krulečim želodcem. Kaj zajtrkovati?

4. Misija toblerone
Do četrtega meseca sem bila prikrajšana za vse, kar vsebuje konkreten odmerek sladkorja. Oči so bile že kdaj pa kdaj lačne, ...

3. Dota do poroda
Ležim na tisti zadevi v ordinaciji, za katero ne vem, ali je postelja ali miza, z zavihanimi hlačami, gledam v luči in prvič pomislim, da bi bilo lahko kaj narobe.

2. Koliko jih je?
Zdaj vem, da sem. No, skoraj vem. Sedim v čakalnici med tistimi, ki so prišle na pregled, in tistimi, katerih roke počivajo na zaobljenih trebuščkih. Bom takšna? Kako velik bo moj trebuh?

1. Tri minute
V meni orkan čustev – strah me je, mislim, da poznam barvo … Kaj pa če ni, kaj pa če je, kako bo, bom zmogla, bova zmogla, strah me je, rada ga imam, ampak … super bo! Kaj če ne bo vse v redu, moram kaj reči …

0. Zaresne predpriprave?
Ja, zdaj bi imela otroka! Res pride čas, ko lahko to rečeš? Brez vseh zadržkov in brez večnega ''samo še tole"?

BLOG: Praznično ...
Ko se je rodila Dunja, je bilo to zame največje in najlepše darilo, in drugega ne potrebujem.

BLOG: Komu je podobna?
STARŠEM! Otroci so zmeraj podobni svojim staršem, tako ali drugače.

BLOG: Dedki in 'čarovnice'
Po pogovoru smo ugotovili, da so vse tri tete tisto noč, ko so se začeli popadki, imele 'prebliske' kot kakšne čarovnice.

BLOG: 'Predporodni' piknik
Rihard se je vživel v vlogo očka in skoraj cel dan igral Žigovega animatorja. Sploh nismo vedeli, kateri bolj uživa.

BLOG: Treba se je znajti
Težko je verjeti, da se lahko počutim tako 'neuporabno'. Že res, da v tej vročini, ko nisem sposobna narediti ničesar. Vsaka čast nosečnicam, ki delajo do porodniške.

BLOG: Obljuba dela dolg
Ker sem že začela z dopustom, in sem si obljubila, da si bom vzela čas tudi samo zase, sem kar prvi dan začela izpolnjevati obljubo.

BLOG: Uživanje ...
Morda mi nekje v podzavesti nekaj govori, da nekaj časa ne bomo mogli žurati, se potepati, in da bodo na prvem mestu potrebe najinega otroka ...

BLOG: Zabava na dveh koncih ;)
S kolegi smo si privoščili žur do jutranjih ur. Nisem si mislila, da bom vzdržala. Očitno je tudi našemu otroku odgovarjalo vzdušje, ker je celo noč plesal.

BLOG: Pišek na motozboru
Da bi bil paket popoln, pa je najin otročiček očitno testiral mamine živce. Predvsem - kako dolgo lahko 'pikam' v mamin mehur, ne da bi ponorela!

BLOG: Bombni napad
Nekaj dni nazaj, ko se je vse skupaj začelo, sem bila prav evforična. Danes, ko se je prah od brušenja polegel, sem vse kaj drugega kot evforična.

BLOG: Kako luštno bitje!
Bila sem presenečena, ko sem videla Rihija, da je Nejo ljubčkal po rokici in se kar topil. Čudovito! Že vidim, da nam bo lepo, in da ga bo (ne glede na spol) najino pišče motalo okrog malega prsta.

BLOG: Moški Pepelka
Prav presenetljivo je bilo, da sem zdržala do druge ure zjutraj in nato še peljala domov. Rihardu ni uspelo. Zadnje čase hodi z motozborov kot pepelka s plesa - spat okrog polnoči.

BLOG: Panika
Začelo se je v službi, z neverjetnimi krči kot jih še nisem imela. Iz službe sem šla naravnost h ginekologu in se napol v solzah pripravljala na slab scenarij.

BLOG: Nosečnica na motorju
Mislim, da smem nekaj narediti tudi za svojo dušo. Če bom na vsakem koraku razmišljala, kaj se mi lahko zgodi, bi morala ostati kar doma (in upati, da mi 'luster' ne pade na glavo).

BLOG: Obletnica smrti
Od trenutka, ko sem pomislila, da sem na svetu ostala čisto sama, sta minili dve leti. Spominjam se, da sem takrat zbrala ves pogum, ki ga premorem, in prosila, ali smem ostati ob mami, ko jo bodo odklopili z aparatov.

BLOG: Kadim, linčajte me!
Neodgovorno, nehumano, kakšno še? Dejstvo je, da mi je v vseh teh letih le enkrat uspelo opustiti to 'čudovito' navado. Čez čas sem spet začela. Od takrat si vsake toliko časa prisežem, da je 'to' zadnja cigareta, pa nikoli ni.

BLOG: Otroku ne bije srce!
PMS - kot vsak mesec tudi ta. Boleče prsi, pomanjkanje volje do hrane, krči. Na prvi pregled pri ginekologu sem čakala 10 dolgih dni. Kako čudovito bi bilo, če bi vse nosečnice delovale po enakem sistemu in bi zmeraj dobila željeni odgovor na vprašanji, kaj se z mano dogaja, in ali je to v redu.

BLOG: Nisem bolna, noseča sem!
Ali je normalno, da toliko kompliciramo? Kaj pa leta nazaj, ko so ženske do zadnjega dne delale na polju, nosile težka bremena in nihče ni kompliciral?

BLOG: V vrtincu nosečnosti
Prebava ... Kaj je to? Donat bi moral biti moj sponzor! Ker pa zaprtje ne bi bilo dovolj, sem še napihnjena. Kot da bi požrla žogo (vsaj vem, kako bom izgledala čez nekaj mesecev)!

BLOG: Breme skrivnosti
Pred novim letom mi je oče poslal voščilnico, v kateri je napisal, da upa, da se nama bo kje kaj "zalomilo" in bo letos postal dedek. Ko sva mu povedala, je bil tako zmeden, da ni vedel, kaj bi rekel.