bralna pismenost
Branje za otroke ni težko, če veste kako: Praktični nasveti pisateljev in knjižničarjev
Kako navdušiti mlade za branje, ko jih vsak dan mamijo telefoni, video vsebine in družbena omrežja? Svoje poglede delijo Primož Suhodolčan, Davorka Štefanec, Nejka Omahen Šikonja, Rok Bohinc, Janja Vidmar, Igor Karlovšek in Sebastijan Pregelj – priljubljeni (mladinski) pisatelji, ki so med drugimi spisali knjižne uspešnice "Košarkar naj bo!", "Strašilka", "Vihar v meni", "Smrdljivc", "Princeska z napako", "Preživetje" in "Zmaj nad mestom". Njihovim razmislekom se pridružuje knjižničarka Mojca Nose, ki vsak dan spremlja bralne navade mladih in neutrudno išče poti, kako jih čim dlje zadržati ob knjigah. Hkrati pa tudi vsi razkrivajo, katera knjiga jih je v otroštvu najbolj očarala. Preverite!
Tako lahko okrepimo otrokov besedni zaklad
Vse preveč staršev se premalo zaveda, kako pomembno je pravzaprav branje knjig in pravljic za otroke v zgodnjem otroštvu in pozneje v obdobju najstništva. Knjige namreč nudijo pobeg v svet domišljije, spodbujajo in razvijajo otrokov besedni zaklad, ga učijo kritičnega razmišljanja, širijo njegovo znanje in splošno razgledanost, pomenijo zatočišče, prispevajo k nadaljnjemu uspehu otroka in ga učijo komunicirati. A kako otroku približati ljubezen do knjig? Odgovarja strokovnjakinja Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti in raziskovalka.
Zakaj je tako pomembno, da otroci glasno berejo, in kako jih motivirati?
Otroci se znajo v začetku upirati, saj jim glasno branje predstavlja velik napor, in takrat je tudi na starših, da vztrajamo, da jim pomagamo in jih spodbujamo, da naredimo branje privlačno in zabavno. Na kakšne načine lahko najmlajšim približamo ljubezen do knjig in zakaj je (glasno) branje tako pomembno? Preverite nasvete strokovnjakinj!
5 slikanic, ki jih morate prebrati otroku še to jesen
Ste vedeli da bralna pismenost v Sloveniji z vsakim letom upada? Zato je zelo pomembno, da otroka že od malega navajate na knjige in branje in mu postavljate dober zgled. To je lahko vaš poseben ritual pred spanjem in eden izmed načinov za spodbujanje otroka k pogovoru. Za vas smo pripravili nekaj predlogov za super otroške slikanice, ki jih lahko uvrstite na svoj jesenski bralni seznam.
Nejka Omahen Šikonja: 'Otroci se ne rodijo z odporom do knjige, pa tudi vzgajajo se ne sami'
Prvo knjigo z naslovom Zvezda z odra je izdala že kot osnovnošolka leta 1998. Sledili sta še Drsalka v modrem in Županovi hčeri. V času šolanja na gimnaziji je izdala prvi roman Silvija (1999), za katerega je leta 2000 prejela tudi nagrado Moja najljubša knjiga. Sledil je roman Življenje kot v filmu (2000), po katerem je bil posnet istoimenski mladinski film. Napisala je še romane Dež (2001), Veliko srce (2002), Prigode Poprove Pipi (2004), Spremembe, spremembe (2007) in Temno sonce (2009). Konec leta 2010 je izšel njen roman Oh, ta kriza!, leta 2020 pa je izšla njena slikanica za najmlajše, Polžja dirka, katere besedilo je napisano v verzih. Letos pa je navdušila še z izidom mladinskega romana Vihar v meni.
Gaja Kos: 'Bralca, ki še ne ve, da to je, je treba v svet knjig pretkano zapeljati'
Da so knjige prava pravcata zakladnica, s pomočjo katere odkrivamo različne zgodbe, vedrimo svoj vsakdan, nabiramo znanje, razvijamo in krepimo svoj besedni zaklad ter odstiramo meje domišljije, je jasno. Ampak kako jih predstaviti malčkom, kako jih približati otrokom, ki ne želijo brati in po katerih knjigah posegati? O vsem tem smo se pogovarjali z Gajo Kos, izjemno poznavalko otroških slikanic ter knjig za otroke in mladostnike, ki že vrsto let deluje kot samozaposlena v kulturi. Doktorirala je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Pri knjižni založbi ureja izvirno slovensko leposlovje za otroke in mladino, literarne kritike pa objavlja tudi v različnih strokovnih revijah. Pri LUD Literatura soureja zbirko prevodne kratke proze Stopinje, občasno pa tudi kaj svojega napiše in kaj tujega prevede. Pogovor z njo si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
Kakšna je bralna pismenost slovenskih otrok?
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji. Kakšna so bila dognanja in kako so se pristojne ustanove, zadolžene za dvig bralne pismenosti otrok odrezale, pa v spodnjih vrsticah.
To je Jaka povedal o bralni znački
Ministrstvo: "Drage šolarke in šolarji, branje je kul!" - Poslanka SDS Jelka Godec: "Mi lahko kdo pove, zakaj je bralna značka v OŠ obvezna? Ker to zamorjenost z bralno značko, ki zasleduje osnovni cilj vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje, opazujem pri otrocih že uhuhu let... samovprašam"
Tega ne smete opustiti!
Ker je branje temelj pridobivanja znanja na vseh področjih človekovega življenja, so v letošnjem šolskem letu v nekaterih slovenskih vrtcih začeli izvajati projekt V objemu besed, katerega namen je spodbujanje družinske pismenosti. Otroke in starše želijo spodbuditi k odkrivanju sveta knjig in jih naučiti ustrezno brati tudi druge informacije.
Bralna značka že za najmlajše
Z bralno značko se srečujejo že štiri in petletniki v vrtcih. Branje poglablja čustvene vezi med starši in otroki, a po statistikah le tretjina staršev bere z otroki, zato je program bralne značke še kako dobrodošel že v vrtcih. Čeprav morda starši dvomimo o zmožnostih obnove knjige pri tako majhnih otrocih, ti z veseljem prisluhnejo branju ljudskih in sodobnih pravljic, pesmic, še z večjim navdušenjem pa potem pred skupino in vzgojiteljicami predstavijo vsebino.
Prednosti branja kakovostnih otroških knjig
Z današnjim Svetovnim dnevom otroka se začenja letošnji teden otroka, ki je tokrat posvečen 50. obletnici bralne značke in poteka pod sloganom Pojdiva s knjigo v svet.
Ne podcenjujmo otrokovih sposobnosti!
Bralna značka je včasih sodila v prvi razred, zdaj pa se z njo srečujejo že naši štiri in petletniki v vrtcih. Branje poglablja čustvene vezi med starši in otroki, a po statistikah le tretjina staršev bere z otroki. Zato je program bralne značke še kako dobrodošel že v vrtcih.
