erjavec
Kako plišast zajček otroku okrepi občutek varnosti?
Otrokova temeljna potreba po varni navezanosti na njemu bližnjo ljubljeno osebo je pomemben dejavnik v razvoju otroka. Razvije se v prvih 18 mesecih in se odraža v močni potrebi iskanja bližine in stika z otroku bližnjo osebo (najpogosteje v zgodnjih razvojnih fazah z mamo). Zgolj če otrok v varni navezanosti razvije občutek, da so njegove čustvene in fizične potrebe prepoznane in ustrezno izpolnjene, bo lahko navezanost razvil v čustveno bližino in si dovolil ohranjati občutek lastne vrednosti v ljubečih, varnih odnosih.
Otrok in čustva: Kako mu pomagati obvladovati jezo, žalost in strah?
Starši se v otrokovih razvojnih stopnjah srečujemo s čustvenimi odzivi, ki pogosto izpadejo v očeh odraslih pretirani, nepotrebni, odraz razvajenih otrok ... Kako poenostavljeno je otrokovo čustveno stanje označiti za "nenormalno", sploh v pretirani potrebi po primerjanju, ko se "sosedov deček iste starosti zdi tako umirjen v primerjavi z našim, ki pa kar nori za brez zveze".
Obstaja igrača, ki se je otrok ne bo prehitro naveličal?
Zakaj otrok tako hitro dodaja nove in nove igrače na svoj seznam želja in zakaj mu uresničena želja, ko dobi nekaj, kar si je želel, predstavlja zgolj predmet kratkotrajnega zanimanja?
Zakaj se malček ne veseli skupaj z družino?
Kako ravnati, kadar se pri otroku pojavi tesnoba zaradi nosečnosti mamice? Kar naenkrat postane posesiven, bolj občutljiv, neprestano si želi njene bližine, joče, ko mora med vrstnike in bi raje bil z mamo, išče pozornost z nagajanjem ...
Za vse supermame, ki ste same z otrokom
Strah, krivda, osamljenost in dvom. Vse to so občutja, ki lahko starša, ki vzgaja sam, pahnejo v hudo stisko. In ko ste enkrat tam, kako se izkopati iz težav? O tem z izkušeno terapevtko in mediatorko Moniko Erjavec Bizjak.
Sami vzgajate otroke in imate občutek, da ne zmorete več?
Vzgoja otroka je ena najlepših izkušenj v življenju, a hkrati tudi ena najzahtevnejših. Ko se mati zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znajde v situaciji, ko mora otroka vzgajati sama, pa je to še toliko težje in zahtevnejše. Starši, ki otroke vzgajajo sami, bodisi po izbiri ali okoliščinah, utelešajo globoko obliko poguma, ljubezni in odločnosti. Kako se soočiti z vsemi izzivi?
Kako otroka naučiti ločiti dobro od slabega oziroma kaj je prav in kaj ne?
Starši imajo ključno vlogo pri oblikovanju otrokove sposobnosti sprejemanja pravih odločitev in razvijanju moralnega kompasa, ki ga bo vodil skozi življenje. Da bi to dosegli, je potrebna močna volja, ki se izraža skozi vztrajnost, samorefleksijo in doslednost pri uveljavljanju lastnih vrednot in integritete. Ko starši poznajo svoje meje, se zavedajo lastnih potreb in zmorejo jasno izražati svoja čustva in misli, so bolje pripravljeni na izzive, ki jih otroci neizogibno postavljajo. Njihova sposobnost ostati mirni in odločni v različnih razvojnih fazah otroka je ključna za uspešno vzgojo.
Izguba empatije pri otrocih in najstnikih – zakaj je v porastu, kako ravnati, jo privzgojiti?
Na fotografijah na stenah naših domov in na družabnih omrežjih so večinoma otroci in odrasli nasmejani, zadovoljni in srečni. Kako to, da si samo fotografija nasmejanega posameznika zasluži objavo? Kam gredo fotografije zamračenih obrazov, fotografije otrok, ki se sramežljivo skrivajo, jezno protestirajo, razočarano jokajo ali izzivalno obračajo hrbet? Kje so vsa čustva, ki jih otroci in mladostniki izražajo med odraščanjem? Zakaj so tako nezaželena? Odgovor je, da je čustva, kot so jeza, strah, žalost, ljubosumje, gnus, težje obvladati, zato postane želja staršev, da bi otroke od teh "neprijetnih" čustev odvrnili že v zgodnjem otroštvu. Neizražanje in preusmerjanje čustev (zlasti s pomočjo zaslonske tehnologije) je zelo nevarno. Kadar otrok ne more izraziti čustev ali ni sprejet v tem, kar čuti, bo tudi njegova empatija do sebe, drugih in okolja ostala neizražena ter potlačena globoko v njem.
Kako ravnati, če ugotoviš, da je tvoj otrok nasilen do vrstnika?
Temeljni vzroki za medvrstniško nasilje najpogosteje izhajajo iz čustvenih, psiholoških in socialnih težav. Družinsko okolje in dinamika igrata pomembno vlogo, prav tako pa tudi otrokov občutek lastne vrednosti, zaradi katerega lahko verjame, da si lahko spoštovanje pridobi le z nadzorom in ustrahovanjem. Nasilno vedenje do vrstnikov je lahko posledica obrambnega mehanizma, pri katerem nasilnež na druge prenaša svoje negotovosti in strahove. V otrokovih očeh status nasilneža prinaša veliko več spoštovanja kot status reve.
Poletna letovanja, okolje, kjer otrok lahko zasije
Letovanja in tabori vnašajo otrokom različne pomembne dejavnike za njihov psihosocialni razvoj. V novem okolju imajo zagotovljeno pridobivanje novih izkušenj. Pogosto otroci, ki se vključujejo iz socialno ranljivejših ozadij, nimajo priložnosti izbirati v paleti ponudnikov obšolskih dejavnosti. Tabori in letovanja so tako priložnost, da izkusijo različne dejavnosti: športne (namizni tenis, ročni nogomet, lokostrelstvo, supanje ...), kulturne (nastopi, improvizacija, priprava prireditve ...), glasbene (različni instrumenti, petje, ples) in socialne (reševanje problemov, iskanje rešitev, sodelovanje s skupino, skrb zase in druge).
Spregovorimo o duševnem zdravju
Duševno zdravje je trenutno ena najbolj perečih tem tako v zasebnem življenju posameznikov kot v širši javnosti. V okviru programa Dobro sem, ki poteka že osem let z namenom krepitve duševnega zdravja, opažamo, da se vse več ljudi vsakodnevno sooča z notranjimi izzivi, kot so tesnoba, anksioznost, motnja hranjenja, neregulirana čustva – duševna odpornost je zaskrbljujoča, skorajda že neobstoječa. Pri tem pa so ljudje v stiski pogosto spregledani ali odrinjeni na rob družbe. Ključno vprašanje ni, kako jim lahko pomagamo, temveč kakšne rešitve moramo sprejeti, da preprečimo naraščajoča stanja slabega počutja?
Kar dve tretjini slovenskih učencev ne doživlja šole kot varnega prostora
Po nedavnih streljanjih in podobnih incidentih na javnih mestih, kot so napadi na šolah v Srbiji in na Finskem ter napad na univerzi na Češkem, opažamo, da se tudi v našem okolju pojavljajo podobne grožnje in dogodki. Izpostavljenost nasilju, ki smo mu kot družba priča v sodobnem času – vojne grozote, vsesplošno nasilje –, je prisotna na vsakem koraku. Otroci pogosto prehitro vstopajo v nasilne virtualne vsebine preko iger, kar jih naredi vedno bolj "odporne" na nasilje.
Stiska otroka ob prihodu novorojenčka: kako ravnati?
Kako ravnati, kadar se pri otroku pojavi tesnoba zaradi nosečnosti mamice? Otrok kar naenkrat postane posesiven, bolj občutljiv, si neprestano želi bližine, joče, ko mora med vrstnike in bi raje bil z mamico ter išče pozornost z nagajanjem.
"Vem, da imata starša raje sestrico kot mene!"
Ko otrok staršu očita, da ima raje sestrico ali bratca, je starš šokiran. Starši vzgajajo svoje otroke v prepričanju, da ne delajo razlik, a raziskave kažejo, da je naklonjenost staršev enemu od otrok zelo pogosta. Prisotna je namreč v 65 % družinah in je predmet številnih raziskav v različnih kulturah. Treba je vedeti, da je zelo škodljiva, saj se dolgotrajne posledice odražajo v počutju otrok v vseh obdobjih življenja. V večini primerov se starši svojega vedenja niti ne zavedajo.
Kako z realno pohvalo in realno kritiko vzbujati občutek lastne vrednosti pri otroku?
Si najlepša punčka na vsem svetu, tvoj izdelek je nekaj najlepšega, kar sem videl. ... S takšnimi in podobnimi sporočili pogosto želimo izraziti navdušenost nad otrokom, da se bo počutil nekaj posebnega. Pa smo s takšnimi sporočili iskreni?
Govorimo, kako slabi so telefoni za otrokov razvoj, a jih uporabljamo vsi
Zaslonska tehnologija – telefoni, tablice – je s svojimi vsebinami ustvarjena, da nas pritegne in ohrani čim več časa prisotne. Odrasli se pogosto težko odlepimo od zaslona, saj nam naša naprava nenehno ponuja vsebine, ki nas zanimajo in navdušujejo.
Kako krizne razmere spremenijo rutino otrok?
Poletje 2023 je Slovenijo postavilo pred nove izzive. V kriznih intervencijah vedno znova dokazujemo, da smo skupnost, ki si pomaga, skrbi drug za drugega in premaguje težke razmere. Kot vedno v življenju je okrevanje po kriznih razmerah dolgotrajnejše kot uničujoča poplava, ki v kratkem času pusti sled premoženjske škode.
Počitnice – priložnost za vpogled v svojega otroka?
Počitnice so tisti deli šolskega leta, ki ga ima večina otrok najraje in se ga najbolj veseli. Učenec, ki resno dela skozi šolsko leto, potrebuje počitnice. Pri posameznikih, ki oddiha nimajo pogosto, poročajo o naveličanosti in otopelosti. Enako je pri šolarjih, še posebej, če so ti mlajši in jih zanima predvsem igra, saj je ta pomemben element za zdrav razvoj otroka. Raziskave razvojne psihologije kažejo, da otrok po sedmem letu starosti želi početi tudi kaj resnega in to v šoli tudi počne. Vendar je še vedno otrok, zato je šolsko leto zasnovano tako, da so med poukom počitnice, ki naj bi bile namenjene prosti igri, raziskovanju in druženju. Tako postanejo počitnice pomemben vir izkušenj, pridobljenega znanja in socialnih veščin.
'Tako me je sram, da bi se najraje pokrila z odejo in postala nevidna!'
Sram se pri otroku pojavi v drugem letu starosti in otroku določa meje varnega doživljanja sebe ter zagotavlja samovrednotenje in občutek pripadnosti. Kadar pa strupeni sram deluje v korist staršev in ne otroka, povzroči občutek razvrednotenja.
Biti priden = biti neviden?
Otroci še vedno oblikujejo zavedanje samega sebe in razvijajo svoje videnje ter razumevanje sveta, ki jih obdaja. Zato je bistvenega pomena, da uporabljamo jezik, ki je konstruktiven, podpira in daje moč. Jezik, ki ne omejuje, vendar krepi otrokov osebnostni razvoj.
Ne le odrasli, tudi otroci se soočajo s temi težavami
Življenje v moderni družbi, ki je pogosto prepleteno z negativnimi občutki in stresom, ima velik vpliv na človekovo zdravje.
Izbirčen otrok ali starš, ki prehitro obupa?
Vsak starš se je že kdaj soočal s tem, da otrok ni želel jesti določene hrane in jo je vztrajno zavračal. Morda je še prejšnji teden užival v brokoliju, sedaj pa ga spet noče poskusiti.
Naloga starša ni, da izpolni vse otrokove želje
Težko se je ubraniti vsem akcijskim plakatom, ki nas tako vztrajno na vsakem koraku opominjajo, da se v času akcij nakup res splača. In če se je že nam odraslim pogosto težko upreti privlačnosti razprodaj in posebnih ponudb, kako mora biti šele otrokom? Sploh kadar je to stvar, ki jo imajo vsi njegovi prijatelji. Kako naj starši v takšnih situacijah pristopijo k svojemu otroku in mu pojasnijo, da mu tega ne bodo kupili?
Matej Tonin bo spet oče
Čeprav se za Mateja Tonina (Nsi) volitve niso izšle, tako kot si je zamislil, ga doma čaka prav veselo vzdušje. V objem mu stečeta hčerki Julija in Evelin, tretjega otroka pa bo zibal novembra.
Kaj o vračanju na delo pravi zakon?
Pri vračanju na delovno mesto po porodniškem dopustu se lahko marsikdaj izgubimo med množico pravnih določil. V pomoč vam je lahko kratek pregled zakonskih določil, ki ščitijo nosečnice oz. mlade mame. Spodnja določila izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih.
Prisluhnite otrokom!
Zveza prijateljev mladine, varuh človekovih pravic in dijaška organizacija so danes v sodelovanju z DZ pripravili konferenco o participaciji otrok in mladostnikov, s katero obeležujejo 25. obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah. Kot so poudarili v uvodu, je participacija otrok in mladostnikov bistvenega pomena za razvoj demokracije.
ADRIJANA ERJAVEC
Opravljate najpomembnejše delo na tem svetu - vzgajate otroke z vso ljubeznijo, ki jo premorejo le mame. Ker pa je nosečnost kljub prizadevanju za seboj pustila nekaj odvečnih kilogramov, vam ponujamo možnost, da se jih znebite, še preden oblečete kopalke. Izpolnite prijavnico in sodelujte v nagradni akciji Nupo.
Zoran Janković o svoji družini
Zoran Janković je kot otrok odraščal pri babici in dedku v Smederevu. Že kot mlad je bil zaznamovan kot drugačen, ''Bosanec'', sam pa pravi, da je ''čistokrvni mešanec''.
Recept za uspeh? Moraš imeti krompir!
Tone Fornezzi Tof, novinar, humorist, oče, dedek in še kaj. Pozna ga skoraj vsak Slovenec, le malo ljudi pa ve, kakšen je bil, ko je kot kratkohlačnik kradel krompir. Da, tudi Tof je bil nekoč otrok, in to zelo navihan!
Zanimiva preteklost Karla Erjavca
Zgovoren in navihan politik Karl Erjavec je z nami delil spomine na otroška leta. Deček, ki je nekoč oboževal čopič in žogo, je danes eden izmeh znanih obrazov političnega sveta.
