kmetijstvo
Združiti Slovenijo v dobrem
To ni zgolj maraton, temveč prava dobrodelna pravljica, ki vsako leto združi na tisoče ljudi s plemenitim ciljem: pomagati družinam v stiski in jim podariti tisto, kar najbolj potrebujejo – toplino, upanje in občutek, da niso sami.
Za kuhanje z otroki uporabljajte slovenske mlečne dobrote
Preverite, zakaj Ana Žontar Kristanc pri kuhanju s svojima sinovoma uporablja slovenske mlečne izdelke z znakom "izbrana kakovost – Slovenija".
Slovenski sistem varnosti in sledljivosti mesa omogoča sledenje vse do rejca
Varnost, kakovost in sledljivost mesa so na področju prehrane zagotovo ključnega pomena. Številni potrošniki se vedno bolj zavedajo pomena teh vidikov in izbirajo slovensko meso, pri katerem je zagotovljena visoka raven varnosti in kakovosti. Ob izbiri mesa z oznako "izbrana kakovost – Slovenija" smo lahko prepričani, da dosega vse varnostne standarde, poleg tega pa je slovenskega porekla in višje kakovosti.
To je ključnega pomena za zdrav razvoj otroka
Nosečnost je eno najlepših obdobij življenja, posvečeno pripravam na prihod dojenčka. V tem času bodoče mamice zavzeto gnezdijo in se založijo s tisoč dodatki, ki jih bo otrok morda potreboval, precej manj pozornosti pa namenjajo pravilni prehrani. Večina sicer upošteva smernice priporočenih ter odsvetovanih živil v nosečnosti, ne pa tudi njihove kakovosti. A prav ta bi morala biti glavno vodilo nosečniške prehrane, saj ima dolgoročni vpliv tako na mamico kot na otroka. A kje jo iskati? In kako vedeti, da gre res za kakovostna živila?
Razlogov, zakaj ga uživati, je veliko
Starši želimo otrokom ponuditi le najboljše ter poskrbeti, da bodo njihovi jedilniki kakovostni, uravnoteženi in pestri. Tako bodo naši malčki ostali zdravi ter zrasli v močne, samozavestne in odločne osebe. Pri tem se velikokrat znajdemo v dilemi, saj so določene skupine živil, kot so denimo mlečni izdelki, v javnosti deležne ogromnega razkola: nekateri pravijo, da so nepogrešljiv del otroške prehrane, spet drugi svarijo pred negativnimi posledicami, ki jih lahko povzročijo. Kdo ima (bolj) prav?
Slovenski zajtrk naj bo doma. In otrokom povejte, da brez čebel ni življenja
Iz naše šole je na začetku tedna po elektronski pošti prišlo vabilo, naj si doma privoščimo zajtrk s tradicionalno slovensko hrano. Še pred letom dni so v našem vrtcu na zajtrk povabili tudi starše, postregli pa so nam ga otroci, oblečeni v čebelice. Boljšega zajtrka še nisem jedla. Letos to žal ni mogoče.
Pogrevanje hrane – da ali ne?
Ob obilici predpripravljene hrane, ki jo pripravimo sami ali kupimo, se potrošniki pogosto sprašujejo, ali je pogrevanje hrane varno in zdravo. Če se ravnamo po priporočilih v nadaljevanju, je uživanje pogrete hrane povsem varno, poleg tega na ta način poskrbimo, da je tudi manj zavržemo.
Zajtrk, ki je zaznamoval mladost
Pri nas doma nikoli nisi odšel v vrtec, šolo, službo, ne da bi zajtrkoval. Starši so vztrajali pri tem, da z bratom tudi v najstniških letih, ko sva vstajala zadnjo minuto pred šolo, pojeva vsaj nekaj, kar nama bo dalo moč in energijo. In sva ubogala ... tudi v študentskih letih. Danes imava oba družino in sva ohranila tradicijo zajtrkovanja, ne glede, kako zgodaj zjutraj je.
Opozorimo na pomen čebel tudi otroke
Za ohranjanje čebel, od opraševanja katerih je odvisna vsaka tretja žlica hrane, je ključno sodelovanje vseh deležnikov, čebelarjev, vladnih politik, kmetovalcev in širše javnosti, pa tudi ozaveščanje. V svetu se sicer pomen čebel krepi, ustvariti pa je treba pogoje za njihovo preživetje, je bilo slišati na okrogli mizi v Ljubljani.
Vlažilni robčki ne sodijo v straniščno školjko!
Čedalje bolj priljubljeni vlažilni robčki za enkratno uporabo utegnejo v prihodnjih desetletjih povsem izginiti s trgovinskih polic. So namreč eni izmed večjih onesnaževalcev okolja, saj vsebujejo tudi nerazgradljive delce plastike, uporabniki pa jih v nevednosti pogosto zavržejo kar v straniščno školjko, poroča britanski BBC.
Mleko, sadje in zelenjava za otroke
V šolskem letu 2016–2017 je več kot 12,2 milijona otrok v 79.000 šolah sodelovalo v shemi sadja in zelenjave EU, okrog 18 milijonov otrok pa v shemi mleka EU. To predstavlja več kot 74.000 ton sadja in zelenjave in več kot 285.000 ton mlečnih proizvodov, ki so bili razdeljeni večinoma otrokom, starim med šest in deset let, so sporočili iz Bruslja.
Izpostavili pomen ustrezne prehrane za otroka z dieto v vrtcu
Sodelujoči na posvetu o pomenu prehrane otrok z medicinsko predpisanimi dietami, ki ga je v državnem svetu pripravila Civilna iniciativa za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami, so pozvali k sistemski ureditvi dostopnosti do takšne prehrane. V nekaterih vrtcih in šolah je namreč ne omogočajo.
Tradicionalni slovenski zajtrk: od opozoril, da brošur otroci ne morejo prebaviti, do prvih pozitivnih učinkov
Kruh, maslo, med, mleko in jabolka so na krožnikih naših otrok že sedmo leto zapored. Toliko časa namreč v vrtcih in šolah poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. To je projekt, ki je že obrodil prve pozitivne rezultate, žal pa ni šlo vedno vse kot po maslu in je bilo kdaj potrebno ugrizniti tudi v kislo jabolko.
Za šolsko sadje, zelenjavo in mleko več kot milijon evrov
V EU je začela veljati nova evropska shema šolskega sadja, zelenjave in mleka, po kateri bo Sloveniji za šolsko sadje in zelenjavo namenjenih 727.411 evrov, za mleko pa 363.811 evrov evropskih sredstev. Šole se lahko v novo shemo za šolsko leto 2017/18 prijavijo do 5. septembra.
Koliko zaužitega sladkorja dnevno je zdravo?
Ministrstvi za kmetijstvo in zdravstvo ZDA sta prvič po petih letih spremenili smernice za zdravo prehrano glede uživanja sladkorja, kave in holesterola, čeprav velikih sprememb ni. Vse je namreč zdravo v zmernih količinah.
Resnica o sezonski in lokalni hrani pozimi
"Opazil sem, da trgovci tudi v zimskem času na veliko oglašujejo ponudbo sezonske in lokalno pridelane zelenjave in sadja. Sprašujem se, kaj je v tem času zares lokalno in sezonsko. Rad bi izvedel kaj več kot le o kislem zelju in repi …"
Tradicionalni slovenski zajtrk
V šolah, vrtcih in številnih podjetjih ter drugih institucijah bo danes, ko Slovenija obeležuje dan slovenske hrane, dišalo po tradicionalnem slovenskem zajtrku. Sestavljajo ga slovenski kruh, mleko, maslo, med in jabolka, s čimer želijo pristojni širiti zavedanje o pomenu zdrave in lokalne hrane. Z malčki in šolarji bo zajtrkovalo več politikov.
Kakšna hrana je v naših vrtcih in šolah?
V slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih se je povečal delež lokalne hrane in živil, kaže anketa kmetijskega ministrstva. Večji je tudi delež ekološke hrane, so sporočili.
Škodljivih učinkov se mladi ne zavedajo
Na ministrstvu za zdravje si ob napovedi glede uvajanja trošarin na sladke pijače želijo, da bi se del teh sredstev lahko namensko porabil za javno zdravstvene in preventivne programe. Po njihovem mnenju je tudi pomembno, da država sprejme ukrepe, ki bodo preusmerili potrošnike od sladkih pijač k uživanju navadne, izvirske in mineralne vode.
Resnica je več kot žalostna
Vsako leto zaradi podhranjenosti umre več kot tri milijone otrok, mlajših od pet let, sta v četrtek opozorili Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter vlade pozvali k ukrepanju.
Na kmetiji je zabavno!
V Poljanski dolini sta doma Žiža in Milan Brence, ki se že od leta 1988 trudita za obstoj kmetije Pustotnik, na kateri se skriva pravo bogastvo najkakovostnejših sirov. Pred nekaj dnevi sta odprla vrata vsem obiskovalcem in jim pokazala, kako se pridelujejo in predelujejo mleko ter mlečni izdelki. Tudi sami lahko pokukate na kmetije in poskusite domačo hrano: www.lokalna-kakovost.si.
Vabljeni na dneve odprtih vrat pridelovalcev, predelovalcev in zadrug
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nadaljuje s svojo akcijo, s katero vabi mame, očete, babice, dedke, tete, strice, otroke … da se na kmetije in v zadruge pridejo seznaniti o prednostih lokalno pridelane in predelane hrane. Pred nekaj dnevi sta tako svoja vrata odprli kmetija Arbiter v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in podjetje Evrosad v Krškem. Če ste zamudili, nič hudega, še imate priložnost (www.lokalna-kakovost.si)!
Prednosti ekološkega kmetovanja v Sloveniji
Ekološko kmetovanje se je začelo v Sloveniji razvijati že v 80. in 90. letih, uradno pa se evidenca vodi od leta 2004, ko smo vstopili v Evropsko Unijo. Iz dneva v dan je vse več potrošnikov, ki želijo poskrbeti za svoje zdravje in zato prisegajo na takšen način pridelano in predelano hrano. Kaj vse so prednosti ekoloških živil, zakaj lahko zaupamo izdelkom slovenskih kmetov, smo se pogovarjali z različnimi strokovnjaki na kmetiji Trnulja. Vabimo vas, da se nam pridružite na prihodnjih ogledih kmetij (www. www.lokalna-kakovost.si) in poskusite slovenske dobrote.
Kaj je najboljše za vašega otroka?
Starši se vse bolj zavedajo, kako pomembno je, kaj jedo njihovi otroci. Vse več jih prisega na lokalno pridelano in predelano hrano, ki je dandanes zaradi visoke zavesti proizvajalcev in nenehnega preverjanja kakovostna. Če se želite prepričati na lastne oči, kaj vse so jedle naše babice in dedki in kaj lahko tudi danes postrežete vsem družinskim članom, obiščite eno izmed kmetij v Sloveniji, ki do konca oktobra odpirajo svoja vrata. Več informacij o odprtih dnevih najdete na www.lokalna-kakovost.si.
Prekoračena koncentracija težkih kovin
Analiza tal v dolini Kotredeščice v Zasavju je pokazala na visoko obremenjenost zemlje s težkimi kovinami, zlasti arzenom. Raziskave so pokazale tudi višje število triletnikov iz zgornje Mežiške doline s prekoračeno vsebnostjo svinca v krvi.
Na svetu milijarda lačnih ljudi
Svetovni dan hrane letošnje leto poteka pod geslom Združeni proti lakoti. S tem želijo Združeni narodi opozoriti, kako oziroma na kakšen način se lahko proti lakoti borimo.
Ali cenimo hrano na krožniku?
Danes je svetovni dan hrane, s katerim želi Organizacija za hrano in kmetijstvo v okviru Združenih narodov letos spodbuditi k razmišljanju o zagotavljanju virov hrane v času gospodarske krize.
Oblačila brez kemikalij za zdrave malčke
Organski bombaž je ekološko gojen bombaž. Raste v zemlji brez dodanih pesticidov, herbicidov in drugih strupov, semen pa niso pridobili z genetskimi mutacijami.
