književnost
Branje za otroke ni težko, če veste kako: Praktični nasveti pisateljev in knjižničarjev
Kako navdušiti mlade za branje, ko jih vsak dan mamijo telefoni, video vsebine in družbena omrežja? Svoje poglede delijo Primož Suhodolčan, Davorka Štefanec, Nejka Omahen Šikonja, Rok Bohinc, Janja Vidmar, Igor Karlovšek in Sebastijan Pregelj – priljubljeni (mladinski) pisatelji, ki so med drugimi spisali knjižne uspešnice "Košarkar naj bo!", "Strašilka", "Vihar v meni", "Smrdljivc", "Princeska z napako", "Preživetje" in "Zmaj nad mestom". Njihovim razmislekom se pridružuje knjižničarka Mojca Nose, ki vsak dan spremlja bralne navade mladih in neutrudno išče poti, kako jih čim dlje zadržati ob knjigah. Hkrati pa tudi vsi razkrivajo, katera knjiga jih je v otroštvu najbolj očarala. Preverite!
Tako lahko okrepimo otrokov besedni zaklad
Vse preveč staršev se premalo zaveda, kako pomembno je pravzaprav branje knjig in pravljic za otroke v zgodnjem otroštvu in pozneje v obdobju najstništva. Knjige namreč nudijo pobeg v svet domišljije, spodbujajo in razvijajo otrokov besedni zaklad, ga učijo kritičnega razmišljanja, širijo njegovo znanje in splošno razgledanost, pomenijo zatočišče, prispevajo k nadaljnjemu uspehu otroka in ga učijo komunicirati. A kako otroku približati ljubezen do knjig? Odgovarja strokovnjakinja Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti in raziskovalka.
Sin slavne "Carrie Bradshaw" delil redko družinsko fotografijo
Nedavno je sin slavne igralke Sarah Jessica Parker očaral splet z objavo družinske fotografije. Na njej pozira s svojo slavno mamo, očetom Matthewom Broderickom ter sestrama dvojčicama Tabitho in Marion. Sarah Jessica Parker redko deli slike svojih družinskih članov na svojih družabnih omrežjih, zato je bila ta fotografija prava senzacija.
Gaja Kos: 'Bralca, ki še ne ve, da to je, je treba v svet knjig pretkano zapeljati'
Da so knjige prava pravcata zakladnica, s pomočjo katere odkrivamo različne zgodbe, vedrimo svoj vsakdan, nabiramo znanje, razvijamo in krepimo svoj besedni zaklad ter odstiramo meje domišljije, je jasno. Ampak kako jih predstaviti malčkom, kako jih približati otrokom, ki ne želijo brati in po katerih knjigah posegati? O vsem tem smo se pogovarjali z Gajo Kos, izjemno poznavalko otroških slikanic ter knjig za otroke in mladostnike, ki že vrsto let deluje kot samozaposlena v kulturi. Doktorirala je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Pri knjižni založbi ureja izvirno slovensko leposlovje za otroke in mladino, literarne kritike pa objavlja tudi v različnih strokovnih revijah. Pri LUD Literatura soureja zbirko prevodne kratke proze Stopinje, občasno pa tudi kaj svojega napiše in kaj tujega prevede. Pogovor z njo si lahko preberete v spodnjih vrsticah.
Boštjan Gorenc - Pižama: Že kot otrok sem rad bral kaj zabavnega, čudnega in obrnjenega na glavo
Eden izmed najbolj priljubljenih avtorjev, Boštjan Gorenc – Pižama, je že kot malček izjemno rad bral. Za knjige ga je navdušila babica, danes pa navdih iz rosnih let prenaša na svojega sina in številne druge slovenske otroke. Razložil je, kako ustvarja, pojasnil, zakaj bi morali vsi brati, in izdal nasvete, kako naj starši otroke navdušijo za branje. Razkril je celo, zakaj se ga je prijel vzdevek Pižama, in ne denimo Nogavica.
Kako lahko navdušimo mladostnike za branje?
"Menim, da se v debatah o primernosti in neprimernosti skriva dvoje: knjigo lahko nadziramo v primerjavi z digitalnimi mediji, ki so odraslim ušli izpod nadzora; drugi razlog pa je želja, da bi otrokom v zamaskirani podobi prikazovali življenje, ki ni ravno prijazno," o "primernih" in "neprimernih" knjigah pravi dr. Andreja Erdlen. Razložila je tudi, ali so stripi kakovostno branje.
Poglejte, kakšna je danes glavna igralka filma Doktor Živago!
Ameriški film Doktor Živago, posnet leta 1965 po istoimenskem romanu ruskega literarnega velikana Borisa Pasternaka, z epsko ljubezensko zgodbo, postavljeno v čas oktobrske revolucije, praznuje 50 let. Glavno junakinjo je upodobila Julie Christie. Nad filmom pa so bile navdušene naše babice in mame, saj so ob ljubezenski zgodbi vzdihovale in jokale.
Obetajo se spremembe pri pouku slovenščine?!
Slovenske avtorice so v šolskem literarnem sistemu zelo slabo zastopane. Kot je po besedah članice Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Milene Mileve Blažič pokazala analiza, je njihova prisotnost v učnih načrtih po celotni vertikali le 15-odstotna. V učnih načrtih za slovenščino pogreša tudi več svetovne književnosti.
Ste vedeli, da obstaja?
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. V letošnji poslanici med drugim piše, da si človeštvo kljub različnosti deli več istih zgodb. V Ljubljani bo vrsta prireditev, med drugim tudi v predsedniški palači.
So stripi kakovostno čtivo?
Še danes jih radi berejo tako otroci kot odrasli, zaradi spremljajočih ilustracij pa jih imajo radi zlasti prvi. Čeprav so včasih veljali za manjvredno literaturo, danes v kulturnem prostoru dobivajo mesto, ki jim pripada.
Tatjana
Tatjana, skrajšano Tanja, je razširjeno rusko ime, ki je v Evropo pa tudi k nam verjetno prišlo z rusko književnostjo.
