literarni natečaj
To pomaga otroku pri razvoju v uspešno odraslo osebo
Dandanes pogosto slišimo, da se od otrok v šolah zahteva veliko, številni verjamejo celo, da preveč, a časi, v katerih živimo, so takšni, da pozdravljajo in spodbujajo tiste, ki lahko sami opravijo najrazličnejša dela. Številni otroški psihologi po svetu poudarjajo, da je velika razlika med siljenjem otrok v razvoj talentov, ki ste si jih želeli sami, in med spodbujanjem razvijanja, ki najbolj pomaga otroku pri razvoju v uspešno odraslo osebo.
Tako je Petra po letih truda prvič postala mamica
Ker je bilo lansko poletje zelo vroče, sem moža večkrat nagovarjala, da bi se za kak dan odpravila na morje, da bi se vsaj malo ohladila in osvežila. Ko mi je to le uspelo (dobre tri tedne pred predvidenim datumom poroda), nisem niti slutila, da se bo nekaj zgodilo.
Po 27 urah v slovenski porodnišnici!
Zvečer je prišel fant na obisk. Ne vem, od kod sem črpala energijo in pogum za dan, ki me je čakal. Zmrazi me, ko se spomnim tistega večera. Bil je kot zatišje pred groznim neurjem ...
Osveščanje mladih o pomenu voda
Pod okriljem ministrstva za okolje in prostor sta v preteklih mesecih potekala natečaja Postani donavski umetnik in Vodni detektiv, ki sta namenjena osveščanju mladih o pomenu voda. Danes bo na Bledu potekala zaključna prireditev obeh natečajev, ki sta bila letos tematsko posvečena ohranjanju čistih rek in problemu mikroplastike.
Resnična izpoved slovenske mamice
Za mano sta dva poroda, torej dve porodni zgodbi. Različni, a hkrati precej podobni. Na žalost ni nobena od njiju, razen tega, da sta mi obe dali dve veliki darili, taki, ki bi jo želela slišati dobrih novic željna nosečnica, bodoča mamica. Obe izkušnji sta bili moji, in sta me na nek način zaznamovali.
Slovenski očka jokal od sreče
Bilo je v petek zvečer, z dragim sva sproščeno gledala televizijo, opazovala takrat še prazno posteljico, se ljubila, skratka bil je normalen petkov večer. Končno sem zaspala ter sanjala, da mi je odtekla voda ...
To se je zgodilo v celjski porodnišnici!
Skoraj leto dni je že od tega, ko sem nekega popoldneva izvedela najlepšo novico v svojem življenju. Da sem noseča. S partnerjem sva že nekaj mesecev načrtovala otročka in končno se nama je ta želja izpolnila. Postala bova starša.
Rodila je deklico!
Avgust 2011, vročina. S partnerjem sva se odločila, da greva na obisk k moji babici, ki živi v hribih, kjer se poleti lažje diha. Počutila sem se zelo okorno, trebuh je bil tisti dan velik, napet, imela sem občutek, da me bo razneslo.
Drama v slovenski porodnišnici
Dnevi, tedni in meseci so minevali in napočil je dan, ki ga je ginekologinja predvidela kot verjeten datum poroda, 29. 5. 2012. Moji deklici ni bil preveč všeč izbrani datum. Očitno najini pikci ta datum ni bil všeč in se je odločila še malce počakati.
'Akcija', je rekel moj mož in ...
Saj veste, kako je porod prikazan v kakšnih filmih ali nadaljevankah. Bodoča mamica vsa potna in z »bad hair day« pričesko leži na porodni postelji in se oglaša kot sopihajoča lokomotiva ...
'Rodila sem Urbana (51 cm, 3250 g)!'
Nežno ga pobožam po ličkih in mu zaželim sladke sanje. Nato mi misli odtavajo na 16. julij. Nič kaj poseben dan, boste rekli, a zame dan, ki ga ne bom pozabila do konca življenja. To je bil dan, ko je na svet prijokal mali deček z imenom Urban.
Po 15 letih rodila sina
Porod, nosečnost. Pri nekaterih ženskah najprej sreča, nato bolečina, potem pa nepopisno veselje. Imam dva otroka, opisala bom rojstvo drugega.
V Postojni se je rodil 'mali zakladek'
Vsaka ima svojo zgodbo. Najboljšo, najljubšo. To je moja zgodba.
Resnična zgodba: 'Partner je bil ob meni, a mojega otroka ni bilo nikjer!'
Bil je ponedeljek, 28. 11. 2011. Zjutraj sva šla s partnerjem v bolnišnico na reden pregled, a sva vedela, da je to najin dan d, ko se bo vse skupaj dogajalo! Ta dan je bil v bolnišnici dežuren moj zdravnik in sem vedela, da mi bo ponudil "tabletko" za sprožitev, pospešitev popadkov.
Deček, ki je ob rojstvu tehtal manj kot dva kilograma
Nosečnost ni bila planirana, sploh ne načrtovana, zgodilo se je, kot bi strela udarila. Bila sva presrečna. Eden bolj kot drugi. Tistih nekaj dni do prvega pregleda sem bila v oblakih, dobre volje, nasmejana, polna življenja … Potem pa hiter pristanek na realnih tleh.
Mali čudež v ljubljanski porodnišnici
Prva nosečnost je bila zame najlepše obdobje v mojem življenju. Kot vse hitro mine, je tudi teh devet mesecev švignilo mimo in že smo povili čudovito zdravo deklico, ki nama z možem polepša vsak dan. Ker sva si želela, da med otrokoma ne bi bilo velike razlike v letih, se nama je kmalu nasmehnila sreča, zagledala sva drugi plusek.
Dve črtici sta Slovenki spremenili življenje!
Dan, ko sem na testu zagledala dve črtici, je bil najlepši v mojem življenju! Bova starša postala za novo leto? Bo prej? Bo kasneje? Bo fantek ali punčka?
Oče spregovoril o resničnem dogajanju v slovenski porodnišnici!
''Občutek popolne sreče!'' S temi tremi besedami lahko opišem vse, kar sem začutil, ko so tisto malo, modrikavo in zgrbančeno bitjece potegnili iz nje.
ZGODBA: 'Biti mama dvojčkov je najlepše'
Z možem sva si najprej ustvarila svoje gnezdece, ki sva ga okronala še s poroko. In kot se spodobi, nekaj tednov po poroki sva prišla tudi na temo o naraščaju. Oba sva se strinjala, da je primeren čas. Pa se je začelo …
Rodila je ob 1.09!
17. 10. 2010 je bil napovedan datum poroda najinega tretjega otročka, ki se je »čudežno« med nosečnostjo spremenil iz punčke v fantka ... priznam da sem se veselila spremembe, saj sva že imela 2 punčki.
Ime mi je Pia in to je moja zgodba
Ime mi je Pia, to je moja zgodba, kako sem doživela porodni dan. Začelo se je s shoppingom. Mamica je hotela imeti košaro za shranjevanje raznih stvari, ki jih rabi, vendar ji oči ni pustil - ker je ne rabi. Mamica se je zelo razburila. Vendar oči ni popustil. Da bi ji pomiril, jo je peljal na večerjo.
'Ko sva ga prvič videla, nama je zastal dih ...'
Nosečnosti nisva načrtovala, zgodilo se je povsem nepričakovano. Bila sva presrečna. Eden bolj kot drugi. Tistih nekaj dni do prvega pregleda sem bila v oblakih, dobre volje, nasmejana, polna življenja … Potem pa hiter pristanek na realna tla …
ZGODBA: Ko se vse obrne ...
Uredim misli in povprašam ginekologa, kaj se dogaja. Pove mi, da je plodovnica motna in naj se odločim ali bom rodila danes, jutri ali pojutrišnjem. V smehu mu odgovorim, da danes seveda, zakaj bi jutri še enkrat prišla ...
ZGODBA: 'Kaj sem naredila narobe?!'
Neizmerno veselje in naslednje dni "prerekanje" o imenu. Sledil je standardni pregled sladkorja v krvi in že prva ovira - nosečniški diabetes. Udarcu je sledil nov ... Občutek žalosti, jeze in nemoči. Kaj sem naredila narobe? Zakaj jaz?
Rodila okrog osme ure v eni izmed slovenskih porodnišnic!
Ves porod je bil najlepša izkušnja, saj sva na koncu dobila zaklad. Moram dodati, da mi brez mojega dragega verjetno ne bi uspelo, sploh ne tako dobro, kot mi je. Res lahko rečem, da sva jo rodila skupaj! Dragi, hvala ti! In hvala tistemu, ki nama je namenil najino lepotičko!
Družinsko fotografiranje na Bibaleze.si
Na Bibaleze.si smo ob tednu otroka priredili literarni natečaj Moja porodna zgodba. Prejeli smo veliko zgodb, v uredništvu pa smo izbrali najboljšo Končno je tu. Zmagovalka Majda Arhnauer Subašič je za nagrado prejela profesionalno družinsko fotografiranje.
Mali čudež v slovenski porodnišnici
Spomini na moj porod so gotovo najlepši v mojem življenju, čeprav so se začeli s solzami v očeh. Ko se je bližal napovedani datum poroda, me je ginekologinja na enem izmed pregledov prestrašila in v moje srce se je naselila tesnoba.
Rodila na Krčkem mostu!
Meni je bilo zelo vroče, ker pa v rešilcu ni delala klima, smo drveli z odprtim oknom. Vmes sem doživljala popadke, dobila infuzijo, povedala, da sem imela prvi porod zelo hiter, nakar me zgrabi popadek in v hipu se začnem dreti, da se mi zdi, da bom rodila zdaj, takoj, tukaj.
ZGODBA: Naša porodna pravljica
Pred štirimi meseci, 5. 6. 2012, se je začela pisati knjiga življenja najini prvi hčerkici. Naša pravljica se ni začela v porodni sobi, ampak že veliko prej, zato se tudi moje pisanje ne začne ravno ob porodu.
Slovenija: Tudi to se zgodi v porodnišnici!
Občutim, kako na moj trebuh zlagajo instrumente za operacijo. H glavi priteče moja zlata babica in mi zašepeče: "Srečno!" In začnejo … Hiter rez pod trebuhom, potem s škarjami, kot bi izučen krojač na hitro prerezal malo debelejše blago. A niso rekli, da nič ne čutiš?!
