medvrstniško nasilje

Preprečevanje medvrstniškega nasilja: Nasveti za starše in vloga družine
Medvrstniško nasilje je žal vedno bolj prisotno v naših šolah, na ulicah in v družbenih omrežjih. Najnovejši primer se je odvil na eni od ptujskih ulic, kjer je skupina mladoletnikov, najverjetneje osnovnošolcev, napadla svojega sovrstnika.

Kaj lahko stori starš, če opazi, da je otrok žrtev vrstnikov?
Medvrstniško nasilje lahko predstavlja veliko težavo, zlasti v primerih, ko dolgo ni prepoznano. Tokrat izpostavljamo predvsem rizične faktorje za razvoj nasilniškega vedenja, ki segajo vse od družinskega ozadja, osebnostnega ter vedenjskega tveganja. Dotaknili smo se tudi najpogostejših tipov žrtev, ki so tarče nasilnih otrok. Pomembno je, da kot starši znamo prepoznati spremembe pri otrocih in ustrezno ukrepati.

Kaj je biblioterapija za otroke?
Biblioterapija za otroke je oblika terapije, ki uporablja knjige in literaturo za pomoč otrokom pri soočanju z različnimi čustvenimi, socialnimi ali vedenjskimi težavami, ki jih morebiti doživljajo. Na kakšen način poteka, si preberite v spodnjem prispevku.

5 prednosti otrok, ki odraščajo blizu starih staršev
Ko imaš otroke, je lepo in koristno, če so starši blizu. Stari starši imajo namreč velik vpliv na to, kako odraščajo naši otroci, hkrati pa so nam v veliko pomoč pri varstvu. Navajamo pet prednosti otrok, ki živijo v bližini starih staršev.

Kako ravnati, če ugotoviš, da je tvoj otrok nasilen do vrstnika?
Temeljni vzroki za medvrstniško nasilje najpogosteje izhajajo iz čustvenih, psiholoških in socialnih težav. Družinsko okolje in dinamika igrata pomembno vlogo, prav tako pa tudi otrokov občutek lastne vrednosti, zaradi katerega lahko verjame, da si lahko spoštovanje pridobi le z nadzorom in ustrahovanjem. Nasilno vedenje do vrstnikov je lahko posledica obrambnega mehanizma, pri katerem nasilnež na druge prenaša svoje negotovosti in strahove. V otrokovih očeh status nasilneža prinaša veliko več spoštovanja kot status reve.

Kar dve tretjini slovenskih učencev ne doživlja šole kot varnega prostora
Po nedavnih streljanjih in podobnih incidentih na javnih mestih, kot so napadi na šolah v Srbiji in na Finskem ter napad na univerzi na Češkem, opažamo, da se tudi v našem okolju pojavljajo podobne grožnje in dogodki. Izpostavljenost nasilju, ki smo mu kot družba priča v sodobnem času – vojne grozote, vsesplošno nasilje –, je prisotna na vsakem koraku. Otroci pogosto prehitro vstopajo v nasilne virtualne vsebine preko iger, kar jih naredi vedno bolj "odporne" na nasilje.

Spletno nasilje: temna plat digitalnega sveta
Digitalni svet, hočemo ali nočemo, ima tudi temne plati, med drugim se vedno več govori o spletnem nasilju. Namreč s prisotnostjo na spletu in na družbenih omrežjih se možnosti za nasilje znatno povečajo. Več kot polovica osnovnošolcev in srednješolcev naj bi že doživela vsaj eno obliko spletnega nasilja. Ustrahovanje, sovražni govor, zasmehovanje, izsiljevanje in podobna dejanja, vse to ima negativen vpliv na duševno zdravje vsakega posameznika.

Medvrstniško nasilje ima lahko hude posledice
Pretepanje, brcanje, zbadanje, poniževanje, žaljenje, zaničevanje, zasmehovanje in namerno izločanje, vse to je nasilje, ki je v naši družbi, hočemo ali nočemo, še kako prisotno. Zato bi moral vsak od nas prispevati k ozaveščanju, preprečevanju in zmanjševanju medvrstniškega nasilja, za začetek že s svojim vzorom.

Znani slovenski igralec razkril življenjski nasvet za mlade očete
Aleš Valič je mož in oče hčerki ter sinu, na poklicnem področju pa ga poznamo kot igralca, režiserja in profesorja, gledali smo ga lahko tudi v priljubljenih slovenskih nanizankah. Povprašali smo ga, v kateri vlogi najbolj uživa, zaupal pa nam je tudi življenjski nasvet za vse mlade očete.

Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.

Juhant: 'Če je središče družine otrok, adijo, srečno starševstvo, adijo, srečno otroštvo'
Medvrstniško nasilje se je dogajalo in se bo dogajalo, a vendarle noben ne pričakuje, da bo prišlo do takih pretresljivih ekstremov, ki so se v zadnjem obdobju vrstili med otroki. Prisotna je žalost, ponekod jeza in velika mera zaskrbljenosti, v kakšno smer gre družba. Pojavljajo se tudi vprašanja, kako se o takih dogodkih pogovarjati z otroki in kako jih vzgajati, da bodo zrasli v junake s pozitivnimi vrednotami. Nekaj zelo koristnih nasvetov nam je v nadaljevanju zaupal Marko Juhant, specialni pedagog in strokovnjak s področja vzgoje.

Kako prepoznamo anksioznega otroka?
Med otroci in mladostniki je vse več takšnih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialnih stikov, se samopoškodujejo in nočejo v šolo. Razlogi za razvoj anksioznosti pri otroku so kombinacija različnih dejavnikov. Več o tem v tokratnem prispevku.

To je zelo pomembno, ko želite pomiriti otroka
Pravljice so nekaj najlepšega, kar lahko podarimo svojemu otroku, saj se z njihovo pomočjo otroci marsikaj naučijo o življenju. Prednosti so številne, še posebej v obdobju razvojnih strahov, ko lahko otroci doživljajo tudi hude stiske. Preko pravljic se lahko naučijo spoprijemati s svojimi strahovi, neprijetnimi čustvi in osvojijo pomembne veščine, zaradi katerih bodo lahko kos vsem izzivom, ki jih čakajo na njihovi poti.

Kako se spopasti z nasiljem med vrstniki?
Medvrstniško nasilje ima lahko velike posledice na posameznika. O tem smo se pogovarjali z Lorinom Möscho, dolgoletnim učiteljem telovadbe, pisateljem in predsednikom športno plezalnega društva.

V Sloveniji 44-odstotkov učencev žrtev vrstniškega nasilja
Število otrok, ki jim nagajajo, jih tepejo, izsiljujejo, pljuvajo, zmerjajo drugi sovrstniki, je preveč. Podatki pričajo, da je v Sloveniji takšnih kar 44-odstotkov učencev, starih od 13 do 15 let.