petra znoj
'Kakšna mama pripelje na svet otroka, ki se morata boriti, še preden ju vzame v naročje?'
Petra Znoj se je po porodu spopadala s strahom ter občutki krivde in osamljenosti. Spraševala se je: "Kaj bi lahko storila drugače? Kako bi lahko preprečila prezgodnji porod? Kako bi lahko svojima dvojčkoma pomagala v borbi za življenje?" Njen vsakdan je bil poln negotovosti in skrbi za preživetje njenih nedonošenčkov. Ogromno moč je za njiju črpala iz sebe, največjo uteho pa je našla pri mamicah, ki so preživljale podobno. Takrat se je rodil projekt "Junaki prvega nadstropja" in z njim se zdaj širi glas, ki naj ga slišijo vse mamice nedonošenčkov. Tiste, ki so že, in tiste, ki še bodo.
"Izvolite, tukaj imate moja pljuča! Menjam jih, samo dajte jih mojemu otroku."
"Naši spomini na prve mesece po porodu niso vonj po mleku in po dnevni sobi, kjer se zavite v odejo z neumitimi lasmi crkljamo z dojenčkom. Naši spomini so vonj po razkužilu, piskanje aparatov in dve uri na dan, ko dobimo svoj zaklad na prsi. So bojazen, kaj se bo zgodilo. So fizična bolečina, ki jo občutiš, ker ne moreš pomagati svojemu otroku," se spominja Petra Znoj. Danes ponosna mamica dveh zdaj že velikih borcev pomaga drugim mamicam nedonošenčkov in tistim, ki bodo nekoč hodile po njihovi poti.
