psihično nasilje

Zakaj nekateri odrasli prekinejo stike z družino?
V povezavi z družinami kroži veliko misli in pregovorov. Družine si ne moremo izbirati sami. Kri ni voda. Na koncu ti vedno ostane samo družina. Res je, da je družina predstavlja primarno celico, v kateri postavimo temelje za svoje življenje. A žal je v nekaterih primerih tudi prostor zlorab, nasilja, nefunkcionalnih odnosov, ki se lahko vlečejo vse življenje. In prav zaradi nefunkcionalnega družinskega sistema se nekateri odločijo za prekinitev stikov s celotno družino ali le nekaterimi člani.

Kaj lahko stori starš, če opazi, da je otrok žrtev vrstnikov?
Medvrstniško nasilje lahko predstavlja veliko težavo, zlasti v primerih, ko dolgo ni prepoznano. Tokrat izpostavljamo predvsem rizične faktorje za razvoj nasilniškega vedenja, ki segajo vse od družinskega ozadja, osebnostnega ter vedenjskega tveganja. Dotaknili smo se tudi najpogostejših tipov žrtev, ki so tarče nasilnih otrok. Pomembno je, da kot starši znamo prepoznati spremembe pri otrocih in ustrezno ukrepati.

Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča
Po podatkih slovenske policije, policisti letno obravnavajo približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. Občutek sramu in bolečine, ki ga žrtve doživljajo zaradi odnosa družbe do nasilja nad njimi, otežuje, da bi o nasilju spregovorile in poiskale pomoč. Gre namreč še vedno za precej stigmatizirano temo.

Porast psihosocialnih stisk pri otrocih je zaskrbljujoč
V zadnjih letih v Sloveniji narašča število stisk in izzivov pri otrocih in mladostnikih, na kar opozarjajo tudi pri Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP). "Zakaj je danes toliko potrebe po psihoterapevtskih storitvah, je vprašanje, ki si ga moramo resno zastavljati," pravi Ksenja Kos, predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Z njo smo se pogovarjali o tem, kaj bi nas moralo skrbeti in zakaj je tako pomembno, da nekaj naredimo tudi na tem področju.

Kako komuniciramo z otrokom je nadvse pomembno za njegovo samopodobo
Psihično nasilje vključuje poniževanje, ignoriranje, zaničevanje in grožnje, vse to pa negativno vpliva na otrokovo samopodobo in občutek njegove lastne vrednosti. Stalno izpostavljanje negativnim komentarjem, kritikam in grožnjam lahko otroka vodi tudi v anksioznost, depresijo in celo do samomorilnih misli. Takšen otrok namreč začne verjeti, da je nevreden ljubezni, kar ga lahko zaznamuje za vse življenje.

'Odšla sem na božično noč, ko sem bila pretepena kljub prisotnosti dveh malčkov'
Okoli nas je ogromno tragičnih zgodb, ki jih nikdar ne bomo prepoznali ali spoznali. Za nasmehi, krasnimi fasadami in fotografijami srečnih družin se lahko skriva marsikaj. Svojo zgodbo o peklu, ki se je odvijal v zlati kletki, nam je zaupala 27-letna Ana, ki se ji je uspelo izviti iz okovov in zaživeti polno življenje mlade mamice dveh otrok.

'Vedela sem, da moram oditi in se nikoli več vrniti, če želim preživeti'
Najtežje se je pobrati, ko si na tleh, a pomembno je, da se poberemo, čeprav vemo, da nas čaka še dolga pot do okrevanja, a zagotovo se izplača kljub trdemu delu, solzam in bolečemu spoznanju, da naše rane niso od včeraj, ampak segajo daleč daleč nazaj, v naše otroštvo. Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom: "Ponavadi gre za nerazrešene travme in odraščanje v disfunkcionalnih družinah. Pogosto je vzrok tudi spolno nasilje v otroštvu, ki ga žrtev močno potlači."

Družinska terapevtka: 'Nihče se ne rodi hudoben'
Kje smo ga polomili, se sprašujejo starši v obdobju, ko je med mladimi toliko verbalnega, psihičnega in fizičnega nasilja. Kakšne temelje smo jim dali, kakšna prihodnost nas čaka? O tem smo se pogovarjali s slovensko mag. zakonskih in družinskih študij, zakonsko in družinsko terapevtko, Mašo M. Bahor, ki pravi, da je veliko odvisno od vzgoje in odnosa v ranem otroštvu.

Ste dobra mama? 4 slogi starševstva, ki škodijo vašim otrokom
Če ste tudi sami starš, potem veste, da je vzgoja otrok vse prej kot preprosta. Vsak ima svoje vzgojne metode, svoje pristope. Pogosto temeljijo na tem, kar smo sami prejeli v otroštvu. Obstajajo pa štirje slogi starševstva, ki lahko otrokom dolgoročno škodijo. Preverite, kateri.

Toliko mora izplačati bivši ženi za vsa gospodinjska opravila
Pravico na sodišču je dočakala gospodinja iz Malage, v Španiji, kjer je sodišče odredilo, da ji mora soprog po 25 letih zakonskega življenja ob ločitvi izplačati kar 204 tisoč eurov odškodnine za vsa vsa gospodinjska opravila, ki jih je v letih skupnega življenja opravila.

Pri spolnem nasilju gre za veliko več kot le prisiljene spolne odnose
Vsaka ženska ima pravico živeti polno in izpolnjujoče življenje, v katerem uresničuje svoje cilje in uživa podporo najbližjih. A resnica je žal drugačna. Veliko žensk za štirimi stenami trpi za nasiljem, pa naj bo to spolno, čustveno ali fizično. Nasilja je veliko in morali bi se zavedati, da postaja vedno večji problem družbe. Ne smemo si zatiskati oči, saj vsakršno nasilje povzroča dolgotrajne fizične in čustvene posledice.

"Uf, ti si moj mali kit. Boš kaj shujšala?"
Samo zato, ker se nekaj na prvi pogled zdi nedolžno, še ne pomeni, da nedolžno tudi je. S tem mislimo na psihično nasilje, ki je v medosebnih odnosih žal pogosto spregledano. Čustvene zlorabe se namreč začenjajo povsem subtilno in žrtev običajno sploh ne ve, da je nadzorovana, poniževana, zasmehovana ... Skozi čas postaja tovrstno nasilje vse jasnejše in bolj intenzivno, žrtev pa velikokrat pristane na robu obupa in brez občutka lastne vrednosti.

Pepelkin fenomen: zloraba otroka s strani nebiološkega starša
V evolucijski psihologiji Pepelkin fenomen imenujemo pojav različnih oblik zlorabe otrok s strani nebioloških staršev – torej očima ali mačehe. Ta fenomen je dobil ime po pravljičnem liku Pepelke, ki je bila v zgodbi trpinčena s strani mačehe in dveh polsester. Živela je žalostno življenje, ki so ga zaznamovali tragedije, zanemarjanje in zloraba. Žal pa se manj lepe pravljice odvijajo tudi v resničnem življenju, in sicer v krogu družine, ki naj bi predstavljala prostor varnosti, bližine, sočutja in brezpogojne ljubezni. A žal je včasih vse prej kot to in eden od razlogov je zloraba otrok oziroma samo enega od otrok, kot se to dogaja v primeru Pepelkinega fenomena.

Sara: 'Takrat je priletela prva klofuta, ki me je dobesedno odnesla v steno'
Klofuta, brce, poniževanje in ustrahovanje pa tudi siljenje v spolnost in kaznovanje s tišino so le drobci nasilja, ki jih lahko ženska doživlja v partnerskem ali katerem koli drugem odnosu. Za zunanjega opazovalca je nekaj čisto samoumevnega, da je treba takšen zlorabljajoč odnos končati, a za tistega, ki pri njem vztraja, ta korak nikakor ni lahek – celo obratno – žrtev vedno znova odpušča in čaka, da bo nekoč vse lepše, le potrpeti je treba. Pa je res tako?

Kakšne so posledice klofut in šeškanja?
Kaznovanje otrok je tema, ki vedno sproža precej polemik. Nekateri zagovarjajo kaznovanje, drugi ne. Kaj telesno kaznovanje sploh pomeni za otroka in zakaj lahko pusti posledice tudi v odraslosti?

Kaj storiti, če se otrok rodi s štrlečimi ušesi?
Statistično ima okoli 5 % otrok štrleči uhelj ali oba uhlja. Uhelj se razvije iz šestih gričkov/izboklin v 6. tednu zarodka. Nekateri priporočajo, da bi moral otrok s štrlečimi ušesi nenehno nositi trak ali kapo, dojenčkom lepijo ušesa z lepilnimi trakovi, obstaja tudi način, ki ga prakticirajo predvsem v Aziji, kjer otroku povijejo glavo na področju okoli ušes …

Kako lahko različne vrste zlorab vplivajo na nosečnost?
Medtem ko nosečnost marsikateremu paru odpre čisto nov prostor intime in nežnosti, pa so na drugi strani tudi primeri nasilja in zlorab v tem zelo ranljivem obdobju. Nasilje v družini, znano tudi kot nasilje v odnosu ali med štirimi stenami, je pogostejše, kot si lahko mislimo – sploh če upoštevamo, da je nasilje lahko psihično, telesno in spolno. Kljub temu da je vsakršno nasilje nedopustno, je v obdobju nosečnosti še toliko težje, saj ima lahko v najhujših primerih nepopravljive posledice za mater in še nerojenega otroka.

''Nisem v redu. Stalno jokam.''
"Nisem v redu," je na vprašanje, kako se počuti, odgovorila mamica, ki je pred tremi meseci tretjič rodila. "Mali nič ne spi, starejša dva zapostavljam. Imela sem težko nosečnost, saj veš, da je bilo tudi v službi napeto. Po porodu veliko jokam, vsega je preveč. Zdi se mi, da ne zmorem. Pospravljam, kuham, zdi se mi, da stalno delam, pa nič nimam za pokazati. Ne vem, kako drugim uspeva," je dodala.

Tjaša Š. Troha: 'Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo pa pogum'
»Človeško nepopolna in s tem popolnoma človeška,« zase pravi Tjaša Š. Troha, mama 5 otrok, diplomirana medicinska sestra, certificirana praktikantka metode ThetaHealing in certificirana izvajalka metode tapkanja, ki nosi v sebi veliko željo pomagati žalujočim in trpečim ob izgubi bližnjih. Tudi sama se je soočila z izgubo otroka, ki je zaznamovala njen pogled na svet in jo popolnoma spremenila. O tem in marsičem smo se z njo pogovarjali v spodnjem intervjuju.

Kaj se zgodi, če je otrok priča travmatičnemu dogodku?
Ali je otrok res lahko še premajhen, da bi si zapomnil travmatičen dogodek? Kako travma vpliva na razvoj možganov? Zares obstaja samo ena oblika travme? Vse to si lahko preberete v spodnjem članku, ki smo ga dopolnili z izkušnjama 42-letnega Simona in 36-letne Ivane, ki še danes nosita zapuščino travmatične preteklosti.

To povzroča večplastno škodo za zdrav razvoj otroka
Med nami so otroci, ki so bili prikrajšani za brezskrbno otroštvo, tople objeme in predvsem za občutek varnosti. To so otroci, od katerih se ne smemo obračati stran, ampak jim moramo v prvi vrsti pokazati, kaj je sploh ljubezen ... In to ni nasilje – v nobeni obliki.

Za vse žrtve nasilja: Tudi vaši otroci vas potrebujejo
Žrtev nasilja … Že samo poimenovanje zveni, kot da ste mrtvi, ampak niste, umrl je le en del v vas, tisti del, ki je verjel, da se vam to ne more zgoditi, da se to dogaja samo v filmih ali nekje daleč daleč stran. Zakaj bi vam nekdo, s katerim ste si ustvarili družino, gradili skupno prihodnost in še in še, naredil nekaj tako nedoumljivega? Prvič, drugič, tretjič … Udarci zagotovo bolijo, ampak to ni vaša edina bolečina, saj so pogosto priča družinskemu nasilju tudi tisti, ki jih imate neizmerno radi – vaši otroci.

''Skupaj sva samo zaradi otrok …''
Kaj storiti, ko se zakon počasi začne krhati, ko partnerja drug ob drugem ne čutita več metuljčkov v trebuhu? Vztrajati v zakonu zato, da bodo otroci imeli ob sebi mamo in očeta, ali obrniti nov list v življenju?

'Spij pivo, da boš imela mleko!' – Resno?!
Nosečnica in doječa mamica s kajenjem in/ali pitjem alkohola ne škodi samo sebi, temveč tudi otročku. In res, res ne velja, da pitje piva povečuje količino mleka!

Bi pustili dojenčka spati v vozičku zunaj na minusu? Skandinavci ga
Po mišljenju skandinavskih staršev je čisto v redu, če otrok spi zunaj vse leto. Da, tudi pozimi, ko so temperature močno po ničlo. Preverite, po čem še izstopajo Skandinavci, ki so nam vsem za vzor!

Kaj storiti, ko so težave prevelike, da bi jih reševali sami?
V življenju se vedno znova srečujemo z različnimi izzivi, preizkušnjami in mejniki. Včasih se z njimi spopadamo uspešno, drugič zahtevajo od nas več napora, a včasih pridemo tudi to točke, ko ne znamo ali ne zmoremo naprej. Kaj storiti, ko so težave prevelike, da bi jih reševali sami? Ena od rešitev je vključitev v družinsko terapijo, ki posameznika obravnava kot del družinskega sistema.

'Poskusi udariti z nogo ob tla, ko si jezen.'
Med malčki zelo hitro pride do prepirov, tudi med igro, ko si želijo isto igračko ali iz kakšnega drugega razloga. Kako morajo ob takšnih priložnostih reagirati starši in vzgojitelji, smo se pogovarjali z Barbaro Holcman, zakonsko in družinska terapevtko stažistko. Navajamo tudi povedi, ki bodo pomirile besnega otroka in bo znal jezo usmeriti drugam.

V Šibeniku na plaži oče hčerko udarjal s pestjo
Očividci so dejali, da je pred nekaj dnevi na plaži oče s pestjo večkrat udaril hčerko.

To je čustveno nasilje staršev nad otroki
Odrgnine in rane, ki so posledica fizičnih poškodb, z lahkoto opazimo. A tiste, ki nastanejo zaradi čustvenega nasilja staršev so včasih skorajda nevidne, imajo pa izjemno kvarne posledice na otrokov psihofizični razvoj in odraslost. Katera vedenja spadajo pod čustveno nasilje in kako ga prepoznati, si preberite v spodnjih vrsticah.

V Sloveniji 44-odstotkov učencev žrtev vrstniškega nasilja
Število otrok, ki jim nagajajo, jih tepejo, izsiljujejo, pljuvajo, zmerjajo drugi sovrstniki, je preveč. Podatki pričajo, da je v Sloveniji takšnih kar 44-odstotkov učencev, starih od 13 do 15 let.