psihoterapija
Zakaj imajo nekateri očetje težave z vzpostavljanjem čustvenega stika s svojim sinom
Starševstvo je izjemno kompleksna vloga, ki vključuje tako ljubezen kot frustracijo, radosti in izzive. Medtem ko mnogi očetje izražajo ljubezen, podporo in skrb do svojih otrok, so tudi takšni, ki iz različnih razlogov ne morejo oblikovati čustvenega stika z otrokom ali ga celo zavračajo. Ta težka dinamika lahko povzroči trajne posledice, obenem pa vpliva tudi na celotno družinsko dinamiko.
Kakšni so znaki motnje prežvekovanja pri dojenčkih in otrocih?
Motnja prežvekovanja, imenovana tudi ruminacija, je atipična oblika motnje hranjenja, za katero je značilna vrnitev neprebavljene ali delno prebavljene hrane iz želodca nazaj v usta; pri tem se hrana povrne brez truda in brez bruhanja. Otrok vrnjeno hrano izpljune ali ponovno pogoltne. Motnja se najpogosteje pojavlja pri dojenčkih, majhnih otrocih in osebah z motnjami v duševnem razvoju. V preteklosti je sindrom prežvekovanja veljal za redko motnjo, danes pa se kaže, da je ta motnja pogostejša, kot se je sprva mislilo.
V otroštvu ga je zapustila mati: 'Bilo je travmatično'
Življenje Hugha Jackmana je pravi tobogan žalosti in veselja.
Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.
Shizofrenija: Mladi velikokrat ne sprejmejo, da imajo težave
Približno odstotek prebivalstva Slovenije ima shizofrenijo. "To so ljudje, ki so samo bolj občutljivi, drugačni v nekaterih aspektih in lahko kdaj odreagirajo na nenavadne načine. Veliko več si delimo z njimi skupnega, kot pa se z njimi razlikujemo. To so ljudje, ki so prijazni, čuteči, kreativni in zanimivi – daleč od ljudi, ki bi se jih bilo treba bati ali se jim izogibati," opozarja dr. Borut Škodlar, dr. med., psihiater in psihoterapevt ter vodja Enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Otrok potrebuje varen prostor, kjer se ima dobro
Otroci lahko poiščejo družbo in varen prostor ob različnih dejavnostih. To so lahko knjige, ples, slikanje, gledališče, šport ali (zgolj) neformalno druženje. Na nas starših in drugih odraslih je, da jih podpiramo in usmerjamo ter da jim hkrati dopustimo in jih učimo, naj se sprejmejo takšne, kot so. Samo tako bodo zmogli zgraditi pozitivno samopodobo, znali uživati sami s seboj. Samo tako se bodo imeli radi, bodo kakovostno in lepo živeli. Samo tako se bomo "vsi skupaj imeli dobro" in bo "življenje imelo pozitiven ritem".
Ste si tudi vi kot otroci rekli, da ne boste ponavljali določenih odzivov svojih staršev?
Večina od nas si je v mladosti rekla: "Tega svojim otrokom ne bom nikoli rekel/-a ali storil/-a," a vendar pride trenutek, ko lahko starši kar slišimo, kako mama ali oče "govorita" preko nas. Včasih postanejo podobni celo naše gibanje, kretnje in intonacija glasu, ponovimo lahko celoten stavek – prav tistega, za katerega smo bili prepričani, da ga ne bomo nikoli izrekli. Kakšen paradoks!
Mojca Stonič: Največja zmota staršev je, da so prepričani, da je njihova vzgoja pravilna.
"Nogomet sem igral, ker se je zdelo očetu super in zame bolj primerno. Jaz pa sem si vseskozi želel igrati le kitaro. Nikoli je nisem, ker bi bilo za očeta "metanje denarja stran", da bom potem samo en "muzkontar", ki bo sigurno pustil šolo, kadil ... Tako sem opustil sanje o kitari. A sedaj pri 40. letih znova razmišljam, da bi se jo pričel učiti". Navedeno prevečkrat sliši Mojca Stonič v pogovoru s starši, ki so bili nekoč otroci, danes pa imajo že svoje otroke. Takrat naglas pove, da je treba najprej "vzgojiti" in "pozdraviti" starše, ki lahko šele po predelanih lastnih travmah iz otroštva uspešno vzgajajo svoje otroke. In skuša pomagati.
Katja Knez Steinbuch, svetovalka in družinska terapevtka
Katja Knez Steinbuch je Bibina svetovalka, mama, žena, strokovnjakinja Sočutnega varstva otrok in družinska terapevtka.
Zakaj moški tega ne razumejo?!
Vsako pomlad in jesen je ista pesem. Vse otroške obleke od prejšnje sezone so premajhne, obrabljene ali uničene. Več kot očitno je potrebno oditi na nakupovalni izlet.
V Sloveniji priljubljene terapije z živalmi
Terapije z živalmi omogočajo nov pristop pri delu predvsem z otroci in mladostniki z različnimi težavami. Delovna terapevtka v URI Soča Sara Mihelčič Rupnik je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila, da s pomočjo živali lažje pritegnejo njihovo pozornost.
Rodila s carskim rezom
Mamica Jasna nam je zaupala svojo žalostno zgodbo, ko so ji zdravniki zaradi poporodne sepse odstranili maternico. Težave so se stopnjevale in končala je na intenzivnem oddelku. Voljo do življenja ji je dajal sinek Tilen.
Terapije z živalmi vedno bolj uveljavljene
Med številnimi nemedicinskimi oblikami zdravljenja in pomoči bolnim oz. invalidom se uveljavljajo tudi terapije s pomočjo živali. V nekdanjem klimatskem zdravilišču na Rakitni je zaživel program psihoterapije s pomočjo konj, že več let pa različne slovenske organizacije šolajo pse terapevte ter pse spremljevalce invalidov.
Igralna terapija tudi pri nas
Igralna terapevtka in psihologinja Petra Škof je v Novem mestu odprla Center za igralno terapijo, kjer pomaga otrokom s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Zakonski in družinski inštitut za pomoč pri medosebnih odnosih
Zakonski in družinski inštitut iz Novega mesta je zasebni zavod, katerega glavno poslanstvo je pomoč pri razvijanju zadovoljujočih in osrečujočih medosebnih odnosov.
Ko se življenje v trenutku obrne ...
Miha iz Kočevja nam je zaupal, kako je njegov prijatelj z avtomobilom nesrečno trčil v otroka. Ta je po nekaj dneh umrl.
