sistem izobraževanja
Tjašina zgodba ni edina: ADHD ni ovira, temveč prednost
Tjaša je (v šoli) vedno izstopala. Za nekatere je bila briljantna učenka, za druge je bila nevzgojena in razvajena. Njena želja, da bi bila prva v koloni, je bila v očeh nekaterih neprimerna. A tudi, ko je po opozorilu želela biti zadnja, ni bilo prav. Njen oče Damijan Kolarič se spominja, kako so včasih nerazumevanje in predsodki zasenčili njene izjemne sposobnosti. Danes dijakinja z ADHD blesti kot odlična učenka in zakladnica znanja o grški mitologiji. Ključ do njenega uspeha? Prilagoditve, razumevanje in drugačen pristop.
"Otrok je dober tak, kot je. Starši mu moramo dati priložnost za razvoj"
Pedokinetika spodbuja otrokov optimalen razvoj skozi naravne gibe ob čustvenem ravnovesju. Staršem pomaga odkriti načine, kako umiriti sebe in jokajočega dojenčka ter otroku omogočiti samostojno napredovanje v njegovem lastnem ritmu. Tako lahko brez nepotrebnih skrbi in stresa zaživijo umirjeno in zadovoljno družinsko življenje. Tadeja Bečaj Žnidaršič z metodami, kot so pedokinetika, Feldenkrais, Jeremy Krauss Approach za delo z otroki s posebnimi potrebami (JKA) in nevrolingvistično programiranje (NLP), pomaga staršem, da svojih strahov ne prenesejo na otroka in ustvarijo mirno okolje za njegovo rast.
Kako vzgajajo Rusi: Juha je obvezna, stari starši pa zakon
Ruska vzgoja otrok odraža mešanico tradicije, discipline in globoke naklonjenosti. Družbena struktura države in bogata ruska zgodovina poudarjata močne družinske vezi, izobrazbo in spoštovanje kulturnih vrednot. V Rusiji ima družina osrednjo vlogo pri vzgoji otrok. Starši so globoko vpleteni v življenja svojih otrok, prav tako pa tudi stari starši, ki pogosto živijo z družino ali blizu nje.
Sami vzgajate otroke in imate občutek, da ne zmorete več?
Vzgoja otroka je ena najlepših izkušenj v življenju, a hkrati tudi ena najzahtevnejših. Ko se mati zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znajde v situaciji, ko mora otroka vzgajati sama, pa je to še toliko težje in zahtevnejše. Starši, ki otroke vzgajajo sami, bodisi po izbiri ali okoliščinah, utelešajo globoko obliko poguma, ljubezni in odločnosti. Kako se soočiti z vsemi izzivi?
To so novosti prihajajočega šolskega leta
V novo šolsko leto 2. septembra vstopa 192.774 osnovnošolcev, od tega 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu 20.716). V srednješolske programe je trenutno skupno vpisanih okoli 84. 000 dijakov, kar je nekaj manj kot 3 tisoč dijakov več kot preteklo šolsko leto.
Kdo je dula?
Dula je obporodna spremljevlka, ki spremlja nosečnico v obdobju pričakovanja otroka, med porodom in po njem. Ob njej je zato, da jo pripravi na vse, kar se bo dogajalo v tako posebnem obdobju, da jo seznani z vsemi spremembami, tako fizičnim kot tudi čustvenimi. Potrudi se, da vsem prisotnim ob porodu ostane ta izkušnja v lepem spominu.
Kako lahko prepoznamo Aspergerjev sindrom pri otroku?
Kakšni so znaki Aspergerjevega sindroma? Kdaj lahko starši posumijo, da ga njihov otrok ima, in kam se lahko obrnejo po nasvet, pomoč, svetovanje? Pojasnjuje direktorica Zavoda Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, Sabina Korošec Zavšek, profesorica defektologije in Floortime terapevtka.
Zato bi vsi otroci morali biti "gozdni potepini"
"Gozdne palice, rože, žuželke in žabe so igrače, ki jih otroci potrebujejo, da napolnijo svoj svet z zgodbami. Drevesa in gozdni teren brez vsakega naročila in gradbenega dovoljenja lahko postanejo tobogani, plezala in gugalnice. Hoja po neravnem terenu, visenje z dreves, kotaljenje po hribu, preskakovanje vej, prosta igra so dejavnosti, ki ključno vplivajo, da otrok v šoli ne bo imel učnih težav ter da bo imel dobro razvito koncentracijo in pozornost. In ne, ne moremo pričakovati, da bo otrok, ki preživi tri do štiri ure dnevno pred ekranom, na primerni razvojni ravni za svojo starost," pravi mag. Natalija Györek, vodja projektov na Inštitutu za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije.
Sistem izobraževanja otrok s posebnimi potrebami
Otroci s posebnimi potrebami se lahko, glede na starost, vključijo v različne programe vzgoje in izobraževanja. Več o tem pa v spodnjem prispevku.
Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.
Kdo so otroci s posebnimi potrebami?
Ljudje smo socialna bitja in tako se že od pradavnine družimo in organiziramo, včasih v skupine, klane in plemena, danes pa v društva, organizacije, združenja. Najbolj osnovna celica družbe je družina, osnova, na kateri gradimo in ko pride v družino oseba z dodatnimi izzivi, ti ta starodavni nagon po združevanju pride še kako prav. Kajti lažje je težave, nesigurnosti, dvome in strahove, s katerimi se ob takšnem dogodku soočaš, prebroditi skupaj. Konec koncev je res, kar pravi stari slovenski rek, ki gre takole – več glav več ve.
Uporabne informacije za starše otrok s posebnimi potrebami
Vse o prvih korakih birokracije za starše otrok s posebnimi potrebami.
Otroci ne potrebujejo milijon dejavnosti, temveč park, gozd in počitnice na vasi
Napredek tehnologije, prekomerno število obveznosti, hiter tempo življenja in pomanjkanje prostega časa vodijo v škodljive posledice za napredek in razvoj otroka. Tako učitelji kot tudi vzgojitelji in navsezadnje starši morajo poskrbeti za zadostno gibanje otrok na svežem zraku, je prepričan Ranko Rajović, specialist endokrinologije in ustanovitelj združenja Mensa Jugoslavije, danes Srbije.
Nermin Bajramović: Dobrega učitelja žene strast do predmeta, ki ga uči
Hudomušen, zagnan, pravičen in predan: To so besede, s katerimi bi lahko opisali osnovnošolskega učitelja Nermina Bajramovića, ki poučuje matematiko. Za svoje delo, trud in predanost učencem je prejel nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Kaj je tisto, kar ga pri delu motivira, kaj mu nagrada pomeni in katere karakteristike po njegovem odlikujejo dobrega učitelja, nam je zaupal v spodnjem pogovoru. Vabljeni k branju.
12-letni deklici iščejo rejniško družino
Praznični dnevi, lučke na drevesih in veselje v srcu ljudi ob prihajajočih decembrskih praznikih marsikomu predstavljajo stisko, ker sam nima toplega doma, hrane na mizi in ljubeče družine. Srce parajoče pa so zgodbe slovenskih otrok, ki se v teh dneh sprašujejo, zakaj jim usoda tega ni namenila in čemu so prepuščeni sami sebi. Po spletu je zaokrožilo pismo 12-letnice, ki je pretreslo marsikoga.
Kako podpreti ali nadomestiti besedno komunikacijo otroka?
V istem trenutku, ko se rodimo na svet, začnemo s svetom tudi komunicirati. Z mimikami, kretnjami in kasneje tudi z glasom. Komunikacija je ena najpomembnejših človekovih veščin. S pomočjo komunikacije človek pove, o čem razmišlja, kako se počuti, česa si želi. Če ne govorimo, pa to še ne pomeni, da ne razumemo, ne slišimo, ne vidimo, ne opazujemo, ne sledimo dogajanju, ampak le da komuniciramo na drug način. Več o tem pa si preberite v spodnjem prispevku.
Zato je pomembno odgovarjati na otrokova vprašanja
Vstop v šolo in začetek šolanja sta izjemno pomembna dogodka za slehernega otroka. Otroku vstop v svet izobraževanja pomeni še en korak k samostojnosti in še en korak, s katerim se ločuje od staršev. Zato je pomembno, da ste v tem obdobju potrpežljivi in razumevajoči ter da si zanj vzamete dovolj časa.
Vse več otrok v šolo vstopa pri sedmih letih
Otroci v Sloveniji v osnovno šolo načeloma vstopajo pri šestih letih. Po podatkih raziskave Statističnega urada Republike Slovenije pa je z vsakim letom vse več otrok, ki prag osnovne šole prestopijo pri sedmih letih. Kaj so še pokazali rezultati študije? Preverite v spodnjih vrsticah.
"Romske otroke bi se moralo obravnavati kot otroke, brez predsodkov in etiketiranja"
Precej se je v zadnjih desetletjih spremenilo za romske otroke. Precej na bolje, a žal – roko na srce – še vedno premalo. Stvari se premikajo, vendar počasi, prepočasi ... V letu 2021 je večina romskih otrok na slabšem. Živijo v revščini, v slabih razmerah, pogosto doma nimajo elektrike in pitne vode. V šolo vstopajo s slabim znanjem slovenščine, imajo slabši učni uspeh, po zaključenem šolanju težko vstopijo na trg dela. Pogosto so zaznamovani, stigmatizirani, diskriminirani. A stvari se spreminjajo, da se bodo premaknile v zadostni meri, pa se moramo zelo potruditi vsi.
Vesela novica za novomeške (doječe) mamice
Najpogostejša mita o dojenju, ki ne držita: "mamica nima dovolj mleka" in "mleko je preveč vodeno". Naštela ju je predstojnica pediatrije v novomeški bolnišnici, Tatjana Pavlin, ki je opozorila, da po njenih opažanjih dojenje upada, morda tudi, ker mamice niso dovolj ozaveščene, nimajo dovolj podatkov, ne dobijo pravih informacij ... Čeprav bi jih morale že med nosečnostjo. Zdaj so pomembni deležniki stopili skupaj in novomeška občina si prizadeva pridobiti naziv Dojenju prijazno mesto, v okviru katerega bodo doječe mamice dobile boljše informacije, imele bodo kotičke za dojenje, na voljo svetovalce za dojenje in skupine za pomoč, pričakali jih bodo napisi "Dojenje je tukaj dobrodošlo". Ker ... prednostim dojenja ni videti konca.
Že poznate MNRI metodo?
Ste se kdaj vprašali na kakšen način bi lahko pomagali dojenčku pri težavah s kolikami, s spanjem ali požiranjem? Vas zanima kako uravnovestiti hormone v času po porodu, kako odpraviti stresorje? Pri vsem tem naj bi pomagala tehnika MNRI, ki nam jo je predstavila Uršula Turnšek.
Še en krut obraz covid-19: prekinjeno in nedostopno šolanje
Zaradi izbruha novega koronavirusa se bo prenehalo izobraževati na milijone otrok. Še več bo lačnih, zlorabljenih, prisiljenih v otroško delo in v poroke, rekrutiranih v oborožene skupine. In tudi v Sloveniji so otroci, ki doma nimajo varnosti niti toplega objema.
Kakšna je bralna pismenost slovenskih otrok?
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji. Kakšna so bila dognanja in kako so se pristojne ustanove, zadolžene za dvig bralne pismenosti otrok odrezale, pa v spodnjih vrsticah.
Nermin Bajramović: 'Maska naj bo le kos tkanine, ki nas opominja na situacijo, ne pa tudi nekaj, kar nam jemlje veselje'
O izkušnji z učenjem na daljavo v času koronakrize, o kreativnih pristopih učenja matematike, pričakovanjih za šolsko leto 2020/2021, ukrepih in marsičem drugem smo se pogovarjali z učiteljem matematike, Nerminom Bajramovićem, ki je med šolarji precej priljubljen in znan po svoji inovativnosti.
Ločujeta se. Pri kom bo otrok?
Ob razvezi staršev se poraja vprašanje, pri kom bodo živeli otroci. Bodo pri mami ali pri očetu? Kdo bo o tem odločil? Kakšen je postopek, da bodo vsi srečno in zadovoljno živeli naprej, pa čeprav ne več skupaj pod isto streho? O zaupanju otroka v varstvo in vzgojo staršu odloča sodišče, CSD pomaga staršem, da sklenejo o tem sporazum. Toda obstaja model sostarševstvo, ki ponuja drugačno rešitev – da bi imel otrok dva doma.
Naslednje leto obvezen pouk o podnebnih spremembah
Italijanski učenci se bodo morali v skladu z načrti pristojnega ministra s prihodnjim šolskim letom obvezno udeleževati učnih ur, ki bodo posvečene podnebnim spremembam. Italija bo s tem postala prva država na svetu, v kateri bo za šolarje pouk o tej pereči svetovni problematiki obvezen.
Vse o šoli, ki jo obiskujeta princ George in princesa Charlotte
Slovenske šolarke in šolarji so v ponedeljek po dvomesečnih počitnicah znova sedli v šolske klopi, kjer bodo vse do junija prihodnje leto pridno nabirali znanje. Tudi drugod po Evropi se s septembrom pričenja novo šolsko leto, a datumi nekoliko variirajo. Britanski princ George je s poukom začel danes. Letos mu bo družbo delala tudi sestrica Charlotte, ki je prvošolka!
Kaže znake nerodnosti in razvojnih zaostankov ... lahko gre za RMK
Hčerka Alenke K. ima poleg avtizma, disleksije in ADHD motnje tudi dispraksijo. Ker slednja ni tako znana, smo se zato obrnili na strokovnjakinjo s tega področja, dr. Jernejo Terčon, profesorico defektologije in specialno pedagoginjo v Zdravstvenem domu Domžale. Pojasnila nam je, da je dispraksija razvojna motnja koordinacije ter da se z njo rodiš in z njo umreš.
13-letna Sara ima srce parajočo zgodbo
Mamica Petra Vrankar nam je zaupala zgodbo o njeni 13-letni hčerki Sari, ki ima cerebralno paralizo. Deklica je njena princesa, ki vse okrog sebe uči, kaj je bistvo življenja, kako je treba biti hvaležen za najmanjšo stvar. Pozivamo vas, da srčni deklici pomagate tako, da se pridružite zbiralni akciji starega papirja ter ji omogočite nakup večjega vozička, s katerim se bi rada podala raziskovat lepote narave. ''Še vedno ne bo premagovala stopnic, bo pa lahko dejansko sredi gozda poslušala veter in ptice. Lahko bo šla na Menino planino h konjem na pašo. Klanci bodo veliko lažje premagljivi.''
Bodo slovenski učitelji končno nehali preštevati ure?
Celo ministra skrbi, da "smo ubili akademskost v učiteljskem poklicu, ker preštevamo ure, namesto da bi se ukvarjali z doseganjem učnih ciljev in zagotavljanjem pedagoške avtonomije".
