slovenščina

Slovenski profesor zgrožen nad načinom ocenjevanja
Že od nekdaj je veljalo dejstvo, da nekateri učitelji in učiteljice iščejo znanje, drugi pa neznanje. Slednji lahko naredijo veliko škodo in dolgoročne posledice. Na to je opozoril tudi profesor Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je objavil in izpostavil tudi primer iz prakse.

"Kaj ste delali v šoli?" - "Nič, učili smo se"
"Kako je bilo v šoli?" vedno vprašam vse tri ločeno ob njihovem prihodu iz šole. "V redu," je najbolj pogost odgovor. "Kaj pa ste zanimivega počeli?" postavim podvprašanje. "Nič, učili smo se," je njihov najbolj pogost odgovor. "Aha ... Kaj pa?" me zanima. "Snov ... matematiko ... ne vem," naštejejo. "Okej ... je bilo dobro kosilo?" vrtam dalje. "V redu," spravijo skupaj. "Kaj ste dobrega jedli?" poskusim in upam. "Ne spomnim se več," dobim v zameno.

Kdo še potrebuje slovenščino?
Ko se pelješ z avtobusom vse večkrat ujameš besedo ali dve mladostnikov v angleščini. Pa ne tako - pogovarjanje zgolj v angleščini. Malo slovensko, malo angleško, prehajanje je tako gladko, da je skoraj poetično. Pa je res?

5KA: zabavnoresna spletna učilnica!
9 razredov osnovne šole – 12 predmetov – 16 učiteljev – več kot 1100 filmčkov.

Šola, v kateri se učenec nauči plesti nogavice, igrati klavir in računati na pamet
Tudi v Sloveniji je šola, v kateri učitelj pred vstopom v razred pozdravi vsakega učenca s stikom roke in si z njim izmenja pogled. Uro pričnejo s pozdravom in recitacijo reka ali pesmi. Sledijo novice – učitelj in učenci si zaupajo, kaj so novega doživeli. Otroci si sami ustvarijo učbenike oziroma so učbeniki njihovi zvezki, številčnih ocen do sedmega razreda ni. Vseeno pa po besedah učitelja Jake Štoka "učenci pridobijo vse potrebno znanje in veščine, ki jih potrebujejo. Dodal bi, da usvojijo še mnogo več, saj je pri nas v ospredju celotna osebnost, vse človekove potrebe, humanizem v širšem smislu. Trudimo se oblikovati samozavestne, optimistične osebe, ki jih ni strah stopiti v svet. Osebe, ki znajo sodelovati in ki zmorejo razmišljati zunaj okvirov. Naš predmetnik je zelo pester, omogoča, da otroci razvijajo kreativnost in jih ni strah morebitnega neuspeha."

Je zgodnje učenje tujih jezikov prednost?
Nekateri starši otroke zelo zgodaj vpišejo na tečaj tujega jezika. Jim s tem samo koristijo ali pa je to nepotrebno obremenjevanje?

Obetajo se spremembe pri pouku slovenščine?!
Slovenske avtorice so v šolskem literarnem sistemu zelo slabo zastopane. Kot je po besedah članice Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Milene Mileve Blažič pokazala analiza, je njihova prisotnost v učnih načrtih po celotni vertikali le 15-odstotna. V učnih načrtih za slovenščino pogreša tudi več svetovne književnosti.

Uvajalnice za učence priseljence in njihove starše ali skrbnike
V okviru projekta Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja bodo v temtednu potekale uvajalnice za učence priseljence in njihove starše ali skrbnike. Cilj uvajalnic je uspešno vključiti otroke v novo okolje in s tem poskrbeti za boljšo kakovost njihovega življenja. Udeležiti se jih bo mogoče na skoraj 65 osnovnih in srednjih šolah.

Brezplačne delavnice iz slovenščine, matematike in angleščine
Bliža se matura, ki je zelo pomemben dogodek na poti izobraževanja vsakega srednješolca. V Dijaški skupnosti Ljubljana, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani, si prizadevajo, da bi dijaki maturo kar se da dobro opravili, zato so organizirali brezplačne maturitetne delavnice iz slovenščine, matematike in angleščine.

Vrata odpira Nativo vrtec
V Ljubljani bo maja vrata odprl prvi špansko-slovenski vrtec. Njegova ustanoviteljica je Venezuelka Eva Lina Nava Viloria, ki je pred časom sama iskala varstvo za svojo hčerko.

Ko je slovenščina drugi tuji jezik ...
Ljubezen ne pozna meja in naslednja dva primera to le potrjujeta. Ni malo Slovencev, ki so ljubezen svojega življenja našli v tujini, družino pa so si ustvarili doma ali v drugi državi.