solanje

Lahko slovenska dijakinja hodi v šolo, a ni ocenjena?
Hči želi obiskovati srednjo šolo, a hkrati ne želi prejemati ocen po klasični poti. Na koncu tudi ne bi pridobila formalne izobrazbe, saj je ne potrebuje, je pojasnila mamica. Preverite, kaj pravijo na ministrstvu za izobraževanje!

Napake, zaradi katerih otroci popustijo v šoli
'Kar je naučeno v mladosti, je vklesano v kamen,' pravi indijanski pregovor. Zato je zelo pomembno, kako bo otrok ali mladostnik dojemal šolo in sam proces izobraževanja.

Zato je pomembno odgovarjati na otrokova vprašanja
Vstop v šolo in začetek šolanja sta izjemno pomembna dogodka za slehernega otroka. Otroku vstop v svet izobraževanja pomeni še en korak k samostojnosti in še en korak, s katerim se ločuje od staršev. Zato je pomembno, da ste v tem obdobju potrpežljivi in razumevajoči ter da si zanj vzamete dovolj časa.

Pismo mame: Mali moj, preden odkorakaš v vrtec ...
Prav gotovo se večina mamic, pa tudi očijev pred pomembnimi mejniki otrok počuti vznemirjeno. Prvi koraki, prve besede, prva praznovanja, odhod v vrtec, šolo ... Vse to so pomembni dogodki, ki nam dokazujejo, da naši otroci odraščajo in počasi stopajo na pot samostojnosti. Kako se soočiti s čustvi?

Vse več otrok v šolo vstopa pri sedmih letih
Otroci v Sloveniji v osnovno šolo načeloma vstopajo pri šestih letih. Po podatkih raziskave Statističnega urada Republike Slovenije pa je z vsakim letom vse več otrok, ki prag osnovne šole prestopijo pri sedmih letih. Kaj so še pokazali rezultati študije? Preverite v spodnjih vrsticah.

"Kako sem uživala ... pri jedi sladoleda na kavču v popolni samoti!"
Saj veste, da imam naše tri "sončke" rada do lune in nazaj, pa še enkrat naokoli in vse do neskončnosti. Ampak vseeno sem neizmerno uživala, ko sem bila včeraj popoldne čisto sama doma. Za približno tri ure je bila cela hiša popolnoma prazna. Tiha. Tako tiha, da sem lahko slišala sama sebe razmišljati. Po več kot pol leta.

"Imam pet hrušk. Koliko jih imam, če dam eno Matevžu in eno Miji?" – "Pet!"
Učenje matematike na daljavo: "Matic, imam pet hrušk. Eno dam Matevžu in eno Miji. Koliko hrušk mi ostane?" – "Pet." – "Ne, Matic. Imam pet hrušk. Koliko mi jih ostane, če dam eno Matevžu in eno Miji?" – "Pet." – "Ne, Matic. Vzemi leseno računalo, da ti bo lažje. Poglej. Imam pet hrušk. Zelenih. Eno dam Matevžu in eno Miji. Koliko hrušk imam?" – "Pet." – "Ne, Matic!" – "Ja, mami. Matevž ne mara hrušk, sploh pa ne zelenih, in Mija ni lačna. Ostane ti pet hrušk!"

Spregovorili starši otrok s posebnimi potrebami
Med epidemijo so se v še posebej hudi stiski znašli otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi šolanja na daljavo. Otroci potrebujejo stalno pomoč, težko jih je motivirati in starši morajo poskrbeti še za vse drugo. Med drugim morajo poskrbeti za šolanje njihovih sorojencev, hkrati delati na domu ali hoditi v službo, kuhati, pospravljati ... Se vsak dan vedno znova soočiti z novimi nepredvidljivimi izzivi in težavami.

"Mami, si ti po poklicu dežurna težakinja?"
Najhuje je, ko imam v službi naporen dan, nabit s premnogimi obveznostmi. Takrat sem živčna in so posledično živčni tudi otroci. In najbolj so seveda glasni, razgrajaški in se po možnosti še stepejo med seboj, ko jim rečem: "Zdaj imam pomemben službeni telefonski klic in morate biti res tiho."

Slovenski zajtrk naj bo doma. In otrokom povejte, da brez čebel ni življenja
Iz naše šole je na začetku tedna po elektronski pošti prišlo vabilo, naj si doma privoščimo zajtrk s tradicionalno slovensko hrano. Še pred letom dni so v našem vrtcu na zajtrk povabili tudi starše, postregli pa so nam ga otroci, oblečeni v čebelice. Boljšega zajtrka še nisem jedla. Letos to žal ni mogoče.

Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
Slovenski psihologi menijo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, zato pristojne institucije pozivajo, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.

MaMaMija: Že vem, kaj si bom zaželela za novo leto!
BLOG: Maticu so trojke končno vsaj približno uspele, ampak šele ko je v zvezek začel risati "ritke". Uf, ampak koliko potrpljenja in mirnih živcev je bilo potrebnih pri učenju trojic! On bi zvezek obrnil postrani ali na glavo, po zapisu ene same vrstice njegovih približkov trojk bi on premor, ker je "takoooo zeloooo utrujen" in "ker so trojke tako težke". Da sploh ne govorim o njegovem motoviljenju po stolu, stokanju in nešteto glasnih vzdihih "trooojke so reees težkeeeee". Uf!

Še en krut obraz covid-19: prekinjeno in nedostopno šolanje
Zaradi izbruha novega koronavirusa se bo prenehalo izobraževati na milijone otrok. Še več bo lačnih, zlorabljenih, prisiljenih v otroško delo in v poroke, rekrutiranih v oborožene skupine. In tudi v Sloveniji so otroci, ki doma nimajo varnosti niti toplega objema.

Ministrica Kustec: 'Želim si, da se ta scenarij ne bo zgodil'
Če bi se epidemiološka slika v zadnjem tednu pred začetkom šolskega leta poslabšala, bi bilo lahko s 1. septembrom vpeljano šolanje po modelu C. Kakšne pa so trenutne napovedi?

Nermin Bajramović: 'Maska naj bo le kos tkanine, ki nas opominja na situacijo, ne pa tudi nekaj, kar nam jemlje veselje'
O izkušnji z učenjem na daljavo v času koronakrize, o kreativnih pristopih učenja matematike, pričakovanjih za šolsko leto 2020/2021, ukrepih in marsičem drugem smo se pogovarjali z učiteljem matematike, Nerminom Bajramovićem, ki je med šolarji precej priljubljen in znan po svoji inovativnosti.

"Moja banana je večja kot tvoja!"
Zadnjič je Matic izzval Mijo z besedami: "Moja banana je večja kot tvoja!" Njegove besede so bile dovolj, da se je vrgla po tleh in neutolažljivo jokala kakšnih 15 minut. Čeprav sta bili banani seveda vsaj približno enako veliki. Ja, tudi s takimi "forami" se moram ukvarjati.

Res me "razveseli", ko se usedem na nekaj mokrega
Po novem imajo otroci vsak dan vsaj eno nalogo - sesanje, brisanje prahu, pospravljanje sobe, čiščenje kopalnice ... Zadnje se mi zdi sploh pomembno. Predvsem, da lahko fanta končno vidita, zakaj mi gre tako zelo na živce, ko pozabita dvigniti pokrov in ko uspeta zadeti vse drugo, samo straniščne školjke ne. In tudi, ko spregledata, da imamo ob straniščni školjki pisoar.

Šolanje doma: ''Hej, a bova danes malo pisala, pa malo v delovne zvezke pokukala?''
Gita Mateja de Laat, univ. dipl. zgodovinarka, poučuje svoje otroke doma. Njihovo šolanje se razlikuje od tistega, ki ga poznajo naši učenci v razredih. Pri otroku skuša spodbuditi motivacijo za to, da se otrok nekaj nauči, in meni, da je to ključnega pomena.

Šolanje na daljavo – enim je super, drugim ne. Niso vsi na istem, a vsi smo skupaj v tem
Šolanje na daljavo. Staršev niti učiteljev nihče ni pripravil nanj, ni bilo vaje, tako kot so bile denimo letno evakuacijske in požarne. Dejstvo je, da gre enim "kot po maslu", drugim malo manj. Eni starši ob vsem še delajo, fizično hodijo v službe. Ni lahko, ampak ni dvoma, da ne bi zmogli. Skupaj smo v tem.

Nasveti za šolanje otrok na domu
Večina staršev se zdaj sprašuje, kako naj ob delu od doma, še omogočijo uspešno učenje svojih otrok na daljavo.

Zato Mateja poučuje svoja otroka doma
Gita Mateja de Laat je po uspešno zaključenem študiju v Ljubljani odšla na Nizozemsko, kjer je spoznala moža. Vrnila sta se v Slovenijo in si ustvarila družino. Imata tri otroke, najstarejšo hčerko ter srednjega sina že od samega začetka šolata na domu. To jo je spodbudilo, da se je vpisala na doktorski študij, program edukacijske vede, v okviru katerega poglobljeno raziskuje pojav šolanja na domu.

Na katerem mestu je med državami Slovenija glede izobraževanja?
Slovenija se je glede na raziskavo o enakosti v izobraževanju otrok v 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, ki jo je opravil Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef), uvrstila na deseto mesto. Poročilo ugotavlja, da je zagotavljanje enakosti v izobraževanju v veliki meri odvisno predvsem od izobraževalnih politik države.