steinbuch
Ali otroka vzeti s seboj na pogreb?
Po smrti bližnjega se starši vprašamo, ali je primerno vzeti otroke s seboj na pogreb. A moramo se zavedati, da odločitev pogosto ni naša, temveč otrokova. "Tudi na terapijah terapevti slišimo, kako je bilo ljudem v preteklosti hudo, ko jim starši niso pustili na pogreb, ki je bil zanje pomemben," opozarja psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch.
Se z otroki pogovarjati o smrti ali je boljše molčati?
Pred dvema letoma mi je po dolgi in kruti bolezni umrla mama, pred otroki pa že v času njenega življenja nisem skrivala, da se babica nezadržno poslavlja. Po njeni smrti smo skupaj jokali in žalovali. Danes se večkrat spomnimo nanjo. Vemo, da nas babi še vedno čuva, da je zdaj zdrava in srečna "nekje za mavrico" ter da se bomo nekoč verjetno znova srečali. Tako smo se s smrtjo soočili v naši družini.
To morate storiti ob izpadu trme - tudi, če je sredi trgovine
Sočutno starševstvo ni permisivna vzgoja. "V času izpada je najpomembneje, da sta otrok in starš varna," poudarja psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch. Preverite, kaj morate storiti, če začne na primer razbijati v okolici ali metati stvari v vas! Tudi, če se to zgodi sredi trgovine.
Besede, ki zabolijo in ki jih starši nikoli ne bi smeli izreči otroku
Besede so močnejše kot meč. Lahko prizadenejo, pustijo globoke rane za vse življenje, škodo, ki jo povzročijo, je pogosto težko odpraviti. "Starši pogosto v nameri discipline in vzgoje izrečejo besede in stavke, s katerimi poskušajo otroku postaviti mejo in tako obvladovati njegovo vedenje. A zavedati se moramo, da malčki starševske besede najmočneje razumejo in doživljajo čustveno, saj vsak stavek nosi čustveni naboj. To so za malčkove in otroške možgane izredno močna sporočila, saj jih najmlajši ne čutijo le čustveno, ampak v telesu," opozarja Staš Žnidar, mag. ZDŠ in psihoterapevt relacijske zakonske in družinske terapije.
Kako staršem odpustiti za napake, da bomo sami boljši starši?
Ena najtežjih stvari v življenju je staršem odpustiti za napake, ki so jih storili v našem otroštvu. Od njih veliko pričakujemo. Upamo, da bo enkrat drugače, da nas bodo končno sprejeli take, kot smo, da nas bodo pohvalili, da bodo ponosni na nas. Da se bodo opravičili, priznali in prosili odpuščenja. A v resničnem življenju ni vedno tako. Niso vsi zmožni brezpogojno ljubiti lastnih otrok, in če so to naši starši, se lahko stare rane vedno znova odpirajo ter močno bolijo še mnoga, mnoga leta. A ni treba, da je tako. Kako odpustiti tudi brez opravičila in kako iti dalje, da bomo lahko sami boljši starši, svetuje psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch.
Za vse starše, ki letos prvič uvajajo otroka v vrtec ali v šolo
Ali gre tudi vaš otrok letos prvič v vrtec ali šolo? Gre za velik korak malega otroka, ki zdaj, še toliko bolj, potrebuje vašo ljubezen, skrb in pozornost.
Zato se največkrat skregate pred odhodom v vrtec in službo
Petletnik, ki se "razpoči", ker noče obuti zelenih nogavic. Dveletnica, ki pred odhodom v vrtec vztrajno sezuva čeveljčke. Sedemletnik, ki se je odločil, da danes ne bo nosil rutke za prvošolce. Po možnosti v ponedeljek zjutraj, ko že zamujate v vrtec, šolo in službo. Vam je znano?
Katja Knez Steinbuch, svetovalka in družinska terapevtka
Katja Knez Steinbuch je Bibina svetovalka, mama, žena, strokovnjakinja Sočutnega varstva otrok in družinska terapevtka.
