zalovanje
Kako moški prebolevajo izgubo otroka?
Izguba nerojenega otroka spada med ene težjih življenjskih (pre)izkušenj za oba starša. Čeprav tovrstne težke teme pogosteje postavljajo v ospredje žensko, morajo izgubo otroka izžalovati tudi moški – le da to običajno počnejo na drugačen način. Globoka žalost je pri njih pogosto skrita za navidezno neomajnostjo in trdnostjo in mnoge ženske začnejo z očitki v stilu: Te je izguba sploh prizadela? Nisi videti žalosten! Kako si lahko tako miren po vsem tem?! A to, kar moški čuti, je pogosto daleč od tega, kako to kaže navzven.
'Ko zaboli izguba, ko se nam svet zamaje pod nogami'
Društvo Solzice, ki pomaga staršem ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, v slovenskem prostoru deluje že sedemnajst let. V društvu nudijo podporo žalujočim staršem, izobražujejo strokovne delavce, ki se soočajo s to temo, in širšo javnost ozaveščajo o svojih dejavnostih. Pogovor s Petro Paver, predsednico društva, si lahko preberete spodaj.
Kako otroku pojasniti smrt hišnega ljubljenčka?
Izguba hišnega ljubljenčka je zelo težka izkušnja za vso družino, še posebej za otroke. Domači ljubljenčki so namreč pogosto tisti, ki otroka najprej pozdravijo zjutraj in ko se vrne iz šole, ali pa so nepogrešljiva družba v obdobju bolezni in osamljenosti. Otroka je zato žal nemogoče zaščititi pred bolečino, ki jo čuti ob izgubi svojega prijateljčka, lahko pa mu pomagamo prebroditi težke čase.
Tjaša Š. Troha: 'Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo pa pogum'
»Človeško nepopolna in s tem popolnoma človeška,« zase pravi Tjaša Š. Troha, mama 5 otrok, diplomirana medicinska sestra, certificirana praktikantka metode ThetaHealing in certificirana izvajalka metode tapkanja, ki nosi v sebi veliko željo pomagati žalujočim in trpečim ob izgubi bližnjih. Tudi sama se je soočila z izgubo otroka, ki je zaznamovala njen pogled na svet in jo popolnoma spremenila. O tem in marsičem smo se z njo pogovarjali v spodnjem intervjuju.
'Objemala in ljubčkala sva ga, potem pa sva se za vedno poslovila od njega'
Pisalo se je leto 2012, ko sem na eni izmed študijskih vaj na Fakulteti za zdravstvo spoznala sošolca in skozi prijateljstvo se je rodila ljubezen. Hitro sva spoznala, da želiva iz najine ljubezni nekaj več in tako sva po skoraj 3 letih zagledala prvi plus.
'Svet se mi je sesul na milijon koščkov, moja mala punčka je bila mrtva'
Želja po otroku je bila velika. Zanj sva se trudila že pred poroko, pa po poroki, ampak kar ni in ni šlo. Kasneje sem dobila hormonsko terapijo, s pomočjo katere sem po skoraj štirih letih truda končno zagledala tisti dve črtici na testni palčki.
32-letna Urša po splavu: 'Razjedalo me je vprašanje, kaj pa če sem storila narobe?'
Splav je beseda, ki ima še vedno predznak tabuje. O splavu se ne govori na glas, temveč šepeta. Spontani splav je povezan s sramom. Po zavestnem splavu ne bo čustvenih posledic. Veliko je ugibanj in napačnih prepričanj, a dejstvo je, da samo ženska, ki ga doživi, ve, kako težko je predelati v sebi vsa občutja. Ne glede na to, ali gre za zavestno odločitev za prekinitev nosečnosti, ali za nehoten oz. spontan dogodek, v obeh primerih prinese čustveno breme, ki ga je potrebno predelati in izžalovati.
