Otroški dodatek

Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prebivališčem v Sloveniji, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v RS v preteklem koledarskem letu. Če se pravica uveljavlja v roku 90 dni od rojstva otroka, se prizna z mesecem rojstva otroka. V kolikor pa se pravica uveljavlja kasneje, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca od vložitve vloge. Pravica se lahko uveljavlja kadarkoli do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Za otroke, starejše od 18. let, pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Kadar je v družini več otrok, se otroški dodatek določi za vsakega otroka posebej. Za drugega in tretjega otroka je nekoliko višji, za četrtega otroka in vse nadaljnje otroke se prizna najvišja višina otroškega dodatka glede na razred, v katerega se je uvrstila družina. Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 10 %.

Dodatek za veliko družino

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družinam s tremi otroki ali družinam s štirimi ali več otroki, ki so mlajši od 18 oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka ob obravnavi vloge za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Če je bila vlagatelju v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za družino s tremi otroki, pa se mu je v tem letu število otrok povečalo, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Kdor do otroškega dodatka ni upravičen ali pa te pravice ni uveljavljal, mora v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Komur je bila v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za družino s tremi otroki, pa se mu je kasneje v tem letu število otrok povečalo, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družino s štirimi ali več otroki. Vlogo mora vložiti najpozneje v roku treh mesecev od dneva povečanja števila otrok. Dodatek za družine s tremi otroki je enkratni letni prejemek, ki znaša v letu 2010 386,96 evra, dodatek za družine s štirimi ali več otroki pa 471,90 evra.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa pravice v primeru materinstva oziroma starševstva; in sicer pravico do porodniškega dopusta ter pripadajočega nadomestila, ki traja 105 dni, pravico do dopusta za nego in varstvo otroka in pripadajočega nadomestila, ki traja praviloma 260 dni ali več v posebnih primerih, pravico do očetovskega dopusta, ki traja 90 dni in pripadajočega nadomestila za 15 dni.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v Sloveniji staršem omogoča starševski dopust v obsegu dvanajstih mesecev (v primerih podaljšanja iz zdravstvenih razlogov pa 15 mesecev, podaljšanje pa zakon določa tudi pri večjem številu živorojenih otrok).

Pravico do dopusta za nego in varstvo ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.

Dopust se lahko za 90 dni podaljša za mater, ki rodi dvojčka, za mater, ki hkrati rodi več živorojenih otrok - za vsakega nadaljnjega otroka se podaljša za 90 dni. Materi, ki rodi nedonošenčka, se podaljša še za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni, materi, ki rodi otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije); ta pravica se lahko uveljavlja do otrokovih 18 mesecev starosti. Staršema, ki doma že varujeta najmanj dva otroka v starosti do osmih let, se podaljša še za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.
Zgoraj naštete pravice se seštevajo.

Če, na primer, mati rodi dvojčka in doma že varuje tri otroke do starosti osmih let, bo njen dopust lahko daljši za 150 dni – 90 dni zaradi rojstva dvojčkov in 60 dni zaradi varstva in vzgoje že pred rojstvom dvojčkov rojenih treh otrok v starosti do osmih let, je povedala Aleksandra Klinar Blaznik.

Republika Slovenija je (po podatkih s katerimi razpolagamo) edina država, kjer je zagotovljeno enoletno prejemanje 100% starševskega nadomestila.

Velja poudariti, da je v Sloveniji vedno več očetov, ki se odločijo, da bodo bolj prisotni pri vzgoji in varstvu otrok v prvih mesecih njihovega življenja. Leta 2006 je 15 dni očetovskega dopusta koristilo 14.098, več kot 15 dni pa 1.441 očetov. Leta 2009 se je za 15 dni očetovskega dopusta odločilo 17.534 očetov, za več kot 15 dni pa že kar 3.329 očetov.

Krajši delovni čas

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih za možnost predčasnega odhoda iz službe določa pravico do krajšega delovnega časa, kjer ima upravičenec tudi pravico, da mu država plača prispevke za socialno varnost.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki varuje in neguje otroka do tretjega leta starosti. Eden od staršev, ki varuje in neguje dva otroka, lahko uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa do šestega leta starosti mlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično delovno obveznost (20 ur tedensko). Pravico in način izrabe pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva dogovorita delodajalec in delojemalec s pogodbo.

Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ima oseba, ki je vložila vlogo za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa. Vlagatelju delodajalec zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija (RS) pa mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. RS plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, …

Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače ima tudi eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ter varuje in neguje otroka do tretjega leta starosti. V omenjenih primerih RS zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. RS plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, …

Družina s štirimi ali več otroki

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa tudi, da ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka. Oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani, oziroma če je na lastno zahtevo izbrisana iz registra brezposelnih oseb.

Starševski dodatek

Mamica, ki ni zaposlena, oziroma je še študentka in ni upravičena do starševskega nadomestila (porodniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego in varstvo otroka) in ga tudi ne bo izkoristil oče otroka, bo prejemala starševski dodatek 365 dni od rojstva otroka. Poleg tega je tudi obvezno pokojninsko zavarovana.

Od 1. januarja 2010 veljajo naslednji zneski družinskih prejemkov:

Starševski dodatek 193,24 evrov.
Pomoč ob rojstvu otroka 276,11 evrov.
Dodatek za nego otroka znaša 99,38 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega otroka pa znaša 198,82 evrov.
Upravičenci do dodatka za veliko družino s tremi otroki bodo v letu 2010 prejeli 386,96 evrov, za veliko družino s štirimi ali več otroki pa 471,90 evrov.