Ob letošnjem Tednu otroka je Statistični urad RS objavil nove podatke o najmlajših članih naše družbe. Po priporočilu Združenih narodov se Svetovni dan otroka praznuje prvi ponedeljek v oktobru. V Sloveniji je Zveza prijateljev mladine podaljšala praznovanje na teden dni.

Statistični podatki

Največ otrok v primerjavi s celotnim prebivalstvom ima med statističnimi regijami jugovzhodna Slovenija – 18,5 odstotka, za njo pa gorenjska regija –18,2 odstotka. Najmanj otrok živi v obalno-kraški regiji –14,7 odstotka, kjer je že zdaj samo toliko otrok, kot jih predvidevajo projekcije za Slovenijo za najmanj ugodna leta.

Med občinami ima najmanj otrok Osilnica – devet odstotkov, največ pa Gorenja vas - Poljane –25 odstotkov. 

Število otrok pada

Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 346.683 oseb mlajših od 18 let. V 13 letih se je število otrok zmanjšalo za 104.000 in je tako le vsak šesti prebivalec Slovenije mlajši od 18 let.

Po Eurostatovih projekcijah bo leta 2050 v Sloveniji še nekoliko manj otrok. Posledico pripisujejo nizki rodnosti, majhni selitveni prirasti in podaljševanju življenja. Po teh napovedih se bo do leta 2050 delež oseb, mlajših od 18 let, zmanjšal s sedanjih 17,1 odstotka na 15,6 odstotka. Najmanj otrok pa naj bi bilo po napovedih od leta 2038 do leta 2042, in sicer zgolj 14,7 odstotka. 

Nedeljski otroci

Rojstva niso več razporejena enakomerno čez vse dni v tednu. Med otroki do 18. leta starosti je bilo od ponedeljka do petka vsak dan rojenih približno 52.000 otrok, največ pa ob petkih, in sicer okrog 54.100 otrok.
Ob sobotah in nedeljah je rojstev izrazito manj, ob sobotah jih je 10 tisoč manj, ob nedeljah pa 12 tisoč manj kot ob delavnikih. Vseh prebivalcev, rojenih v nedeljo, je 13,6 %, otrok do 18. leta, rojenih v nedeljo, pa 11,6 %.

Vrtci

Slovenija ima eno najvišjih stopenj zaposlenih mater z majhnimi otroki v Evropi, zato ne preseneča, da je z lahkoto uresničila leta 2002 zastavljen barcelonski cilj o vključenosti otrok, mlajših od treh let, v vrtce.

Po predvidevanjih naj bi bilo do leta 2010 v državah EU v prvem starostnem obdobju v vrtce vključen vsak tretji otrok. V Sloveniji je bil v šolskem letu 2008/2009 v tem starostnem obdobju v vrtce vključen že skoraj vsak drugi otrok.

Vključenost v vrtce narašča s starostjo otrok. Med otroki v drugem starostnem obdobju je v Sloveniji v vrtce vključenih 84 odstotkov otrok. S tem deležem se Slovenija približuje še drugemu barcelonskemu cilju za vrtce, ki predvideva 90-odstotno vključenost.

Imena

Najpogostejši imeni med osebami, mlajšimi od 18 let, sta Luka in Sara. Ime Luka se pojavi 6365-krat, Sara pa 4747-krat. Ime Luka je najbolj priljubljeno ime za dečke v zadnjih 10 letih, ime Sara pa se v nobenem letu doslej ni uvrstilo na prvo mesto.

Med fantovskimi imeni se več kot 4000-krat pojavijo še imena Žiga, Rok, Nejc, Žan, ime Jan pa celo 5139-krat.

Med dekliškimi imeni se poleg imena Sara več kot 4000-krat pojavijo še Ana, Nika, Anja, Eva in Nina.

Imena, ki jih imajo med prebivalci Slovenije samo osebe, mlajše od 18 let so: Kiara, Adelisa, Nejla, Tanaja, Ronja, Tian, Mai, Žan Luka, Nej in Tej.

Najpogostejša imena med otroki: Nik, Gal, Maj in Lan ter Tia in Zoja.

Razveze staršev

Približno 2000 otrok vsako leto doživi razvezo staršev (povprečje zadnjih 10 let). V letu 2008 je po uradnih razvezah parov ostalo 1900 vzdrževanih otrok. V polovici primerov so bili to edinci, v šestih odstotkih razvez pa je šlo tudi za razvezo velikih družin, s tremi vzdrževanimi otroki ali več. 80 odstotkov otrok ostane po razvezi staršev z materjo. V letu 2008 je bilo po razvezi 12 odstotkov otrok dodeljenih v skrbstvo materi in očetu, sedem odstotkov otrok pa očetu.