Kaj so alergeni?

So majhne beljakovinske molekule, ki sprožijo nastanek specifičnih protiteles IgE. Ti se vežejo na celice mastocite, ki so najbolj številčne v koži, prebavilih in dihalih. Ko hrano, na katero smo občutljivi, spet zaužijemo, se alergen veže na IgE protitelo, to pa je vezano na mastocit. Ta sprosti histamin, ki je glavni krivec za alergijsko reakcijo, deluje na žile v okolici, povzroči njihovo zatekanje, mišični krč ali nastajanje sluzi.

Alergijo lahko sproži katera koli hrana, v otroškem obdobju pa so najpogostejši alergeni beljakovine kravjega mleka, soja, arašidi, jajca, oreški in ribe. Krivec je kljub vsemu lahko katera koli hrana, ki jo na otrokov jedilnik uvrščamo postopoma. Posebno težavo lahko sproža skrita hrana, ki je dodan živilom med samim postopkom priprave živila. Tako se v paštetah, mesnih konzervah, marmeladi, želeju, čokoladi in bonbonih lahko skrivajo alergeni, kot so janež, antibiotiki, ceratonija ali kazein.

Kdaj se lahko pojavi?

Kako alergija izbruhne, je odvisno tudi od same starosti otroka. Pri majhnih otrocih je to lahko srbeč izpuščaj na koži ali pa prebavne motnje v obliki driske, bruhanja, bolečin v trebuhu in krvi v blatu, težave z dihanjem so redkejše. Starejše otroke lahko alergija prizadene na sama mestu stika sluznice s hrano, v ustni votlini in žrelu ali prebavilih. Prizadeti so lahko tudi drugi organi ali v kombinaciji s kožo, dihali, prebavili in srčno-žilnim sistemom.

Najprej alergijo na določeno hrano dokažemo z vbodnimi testi, če to ne da oprijemljivih rezultatov, pa z eliminacijsko-provokacijskimi, pri katerih hrano izločimo z jedilnika in jo nato nanj zopet uvedemo. Ker niso redki niti psihogeni dejavniki, je velikokrat alergijo možno potrditi le s slepimi kontroliranimi placebo testi. Osnovno in prvenstveno zdravljenje alergije na hrano vključuje odstranitev hrane iz režima prehranjevanja, včasih pa je potrebno tudi antialergijsko zdravljenje. Če je treba kakšno hrano povsem izključiti iz prehrane, jo moramo nadomestiti z ustrezno nadomestno, da otroku ne bo primanjkovalo hranil za normalno rast in razvoj. 

Psevdoreakcije

Včasih so določeni alergijski izbruhi na las podobni pravim, čeprav ob dokazovanju protiteles IgE ob testu ni mogoče potrditi. Te psevdoreakcije lahko povzročajo živila, ki so že sama bogata s histaminom, kot so kakav, čokolada, špinača, paradižnik, jagode, klobase, šunka, siri. To so lahko tudi barvila, azbarvila in traterzin ter benzoična kislina. Zato naj otroci uživajo hrano, ki je brez konzervansov, umetnih barvil, hrana pa naj bo kar se da sveža.

Alergija na beljakovine kravjega mleka

V svetu število alergij strmo narašča, eden izmed mogočih krivcev pa je zgodnja senzibilizacija zaradi prezgodnjega opuščanja dojenja in prezgodnjega uvajanja kravjega mleka v prehrano otrok. Če zgodnje preobčutljivosti za kravje mleko ne prepoznamo, je to lahko začetek senzibilizacije, ki je lahko v obliki alergij prisotna skozi vse življenje. Zato se večina zdravnikov strinja, da je popolno dojenje tisto, ki lahko največ pripomore k preprečevanju alergij.

Znaki preobčutljivosti se lahko pojavijo zgodaj, že pri dojenčkih, ki so bili dojeni le kratek čas, težave pa se lahko pojavijo tudi v prvih mesecih po prenehanju dojenja. Preobčutljivost lahko prizadene, prebavila, dihala, redkeje tudi druge sisteme, reakcija na koži pa se kaže v obliki ekcema, koprivnice ali neurodermitisa, ponavljajočih se vnetjih ušes in spodnjih dihalnih poti.

Mleko iz prehrane otrok, ki je na beljakovine kravjega mleka preobčutljiv, odstranimo, če pa je otrok dojen, se uživanje mleka in mlečnih izdelkov odsvetuje mami. Mleko lahko nadomestimo s sojo, do dopolnjenega prvega leta starosti pa naj otrokovi prehrani ne bi dodajali niti jajc.

In kaj naj otroci sploh jedo?

Sliši se preprosto, ko rečemo, da živilo, ki povzroča alergije, iz prehrane enostavno izključimo. A to zahteva neutrudno branje deklaracij na izdelkih, pazljivost pri pripravi in če je otrok alergičen na živilo, ki je pogosto, kot sta pšenična moka ali mleko, tudi veliko iznajdljivost staršev pri pripravi in nakupu hrane. Tako starši kot otrok se morajo sprijazniti s preprostejšim načinom priprave jedi, kuhajmo preprosto in hrane ne kombinirajmo preveč.

Izognimo se najpogostejšim alergenom in tudi barvilom, konzervansom, stabilizatorjem, ojačevalcem okusov, ki jih industrija danes tako rada dodaja vsem mogočim izdelkom. Pazimo pri svinjini, salamah, jušnih koncentratih, ostrih začimbah, lešnikih, orehih. In ker enolična in strogo omejena hrana velikokrat tudi psihično vpliva na otrokovo počutje, se je potrebno pri kuhi in pripravi hrane malce potruditi, če hočemo, da bo otrokov jedilnik še vedno pester in privlačen.