Dandanes so nekateri starši do svojih otrok kar malce preveč zaščitniški. Svoje otroke poskušajo na vsakem koraku zaščititi pred vsem, kar bi jim lahko škodilo. Vzgojiti jih poskušajo v samozavestne ljudi, ki bodo znali sami dobro poskrbeti zase. Ob tem pa, kot opažajo strokovnjaki, pozabljajo na nekaj, kar je v življenju enako pomembno kot samozavest: pozabijo jih naučiti sočutja in spoštovanja.

Varni na vsakem koraku

Nekateri starši svoje otroke ščitijo pred "krutim“ zunanjim svetom na vsakem koraku. Dr. Philippa Gordon, pediatrinja v eni od newyorških četrti, srečuje veliko staršev, ki svoje otroke kar bolestno ščitijo. S sovražnostjo se odzovejo na vsakogar, ki ga smatrajo kot nevarnost svojemu otroku.

Lastnike kosmatincev, ki radovedno le povohajo voziček z dojenčkom, bi najraje tožili. Učitelju ali športnemu trenerju, ki bi njihovemu "sončku“ lahko kakor koli škodoval, hitro dajo vedeti, kje je njegovo mesto. Gordonova pravi, da se sovražno vedejo celo do zdravnikov, ki ne znajo v trenutku čudežno pozdraviti otrokovega prehlada. Ob tem niti pomislijo ne, da s tem otroku le škodijo.

Kje postaviti meje

Otroci, ki jih starši tako "agresivno“ poskušajo zaščititi pred celim svetom, se hitro naučijo, da mora vedno biti vse po njihovo. Takšni otroci se lahko do drugih vedejo že kar nevljudno. To je doživela tudi mamica, ki je svojo zgodbo opisala na svojem spletnem blogu. Svojega enoletnega sinčka je peljala v park. Ko sta prišla tja, je malček zagledal zapuščen avtomobilček. Vsaj videti je bil zapuščen. Takoj, ko si ga je hotel ogledati, pa je kar prestrašen obstal, saj je z oddaljene gugalnice zaslišal glasen krik: "Neeeeeeeeee!“

Trenutek zatem je bila pri malčku že mamica dečka, ki je ta krik izustil, in mu iz rok izpulila avtomobilček. Brez besed ga je pohlevno odnesla svojemu sinu, ki se je še naprej gugal. Mame enoletnika ni presenetil krik drugega otroka. Presenetil jo je odziv mame. Ta svojega sina niti prepričati ni poskušala, da avtomobilčka na gugalnici ne potrebuje in ga lahko drugemu malčku dovoli vsaj, da si ga ogleda. Raje je izbrala lažjo pot in mu ga takoj prinesla. Svojega otroka očitno niti nameravala ni naučiti, da je lepo, če zna stvari deliti z drugimi.

Sovražite otroke!

Na nekem drugem blogu je neka ženska opisala svojo izkušnjo z nevljudno malčico. Ko je stala v vrsti za blagajno v trgovini, se je za njo postavila mamica z otrokom v vozičku. Malčica je kmalu začela blogerko brcati v zadnjico. Ta se ji je nasmehnila in se premaknila naprej. Naprej sta se premaknili tudi malčica in njena mama in zopet je deklica nakupovalko pred sabo začela brcati. Tokrat je ženska glasno rekla, da to ni lepo.

Vendar ji je bilo kar hitro žal, saj je dekličina mama začela na ves glas kričati, kako ne mara ljudi, ki sovražijo otroke, in da ima tako redko čas za nakupovanje. "Še takrat mi ga morajo pokvariti takšne sovražnice otrok!“ je hitro razložila nakupovalki za sabo. Svoji hčeri ni rekla ničesar, le voziček je umaknila toliko stran, da malčica z nogami ni več dosegla ženske, ki si jo je izbrala kot tarčo za vadbo brc.

Kje se tega naučijo?

Ob vsem tem se moramo vprašati, kje se otroci naučijo biti tako nevljudni oziroma včasih že kar nesramni. Tudi babice in dedki se vse bolj pritožujejo, da starši dandanes svojim otrokom preveč dovolijo. Ena od babic se je na spletnem forumu celo pritožila, da ne ve več, kaj naj naredi, saj njena vnukinja svojo mater v javnosti ves čas žali. Mati se na žalitve ali noče ali sploh ne zna odzvati.

Del krivde strokovnjaki valijo na starše same, saj otroci vzorce vedenja povzamejo po njih, del pa tudi na televizijo in splet. Kot primer so navedli priljubljeno televizijsko oddajo Ameriški idol, v kateri so člani žirije do tekmovalcev zelo nevljudni, če ne že kar nesramni. Oddajo gledajo tudi dvoletniki, tako da morda res ni nenavadno, da tudi sami znajo biti nevljudni.

Kako to preprečiti?

Otrok je odraz staršev in običajno ponavlja vzorce vedenja, kakršne opazi doma. Če partnerja med seboj nista spoštljiva, tudi otrok ne bo poznal spoštovanja. Na starših je, da ga naučijo tega in vživeti se v čustva drugih. Le tako bo lahko spoznal, da nevljudnost lahko druge tudi prizadene in da s tem v življenju ne bo prišel daleč.