Zakaj se zgodijo

Vašega malčka ste v posteljo spravili ob 20:30. Objeli ste ga, poljubili in mu zaželeli sladke sanje. Za vami je dolg dan. Čakajo vas krožniki od večerje, vaš partner mora plačati račune, psa je potrebno odpeljati na sprehod, mačko morate nahraniti in imeli niste prav nič časa za sprostitev. Ampak ne – namesto, da bi preostanek večera skušali nadoknaditi neopravljena opravila in preživeti dragoceni čas z vašim partnerjem, prihajate in odhajate iz sobe vašega otroka, ki ga poskušate pripraviti k spanju. In nato končno zaspi – tri ure kasneje. Vam zveni znano? Presenečeni bi bili, če bi vedeli, koliko staršev se s tem scenarijem spopada vsak večer.

Včasih lahko vidite, da se vaš malček upira spanju – menca si oči, nenehno zeha in se spremeni v tulečo zverino že ob najmanjšem znamenju vaše frustracije. Spet drugič bo malček morebiti izgledal popolnoma buden, celo hiperaktiven, a to je lahko le druga oblika izčrpanosti. Kar se dogaja, je malčkova verzija 'toliko zanimivega, pa tako malo časa'; okoli njega se dogaja toliko stvari – očka v dnevni sobi pregleduje pošto, ljubljenčki se preganjajo po stanovanju in vi se prestavljate iz sobe v sobo – da bi rad bil del tega dogajanja. Prav tako kot ostali malčki se tudi vaš nadebudnež začenja zavedati, da je ločen od vas in samosvoja osebnost ter želi uveljaviti svojo neodvisnost. Zavračanje spanja zvečer je eden od načinov za uveljavljanje svoje volje.

Kaj storiti?

Naučite otroka, da zaspi sam. Če bo šel v posteljo le, če boste v bližini vi, začenja postajati razvajen in to razvado bo kasneje težko spremeniti. Najboljša lekcija, ki ga jo lahko naučite, je, da mu pokažete, kako se lahko sam uspava. Sledite večernemu obredu za spanje (na primer kopanje, knjiga in postelja). Tako bo malček vedel, kaj se od njega pričakuje in kaj lahko pričakuje zvečer. Lahko mu poveste, da boste v sobo prišli čez pet minut, če le ostane v postelji. Pokažite mu, da je varen in da boste vi v bližini.

Ne pustite mu, da bi zavlačeval. Malčki so izvrstni pogajalci in prav nič drugače ni z odhodom v posteljo. In ker tako uživajo v času, ki ga preživijo z vami, bodo storili, kar lahko, da bi še malce časa ostali v vaši bližini. Vaš malček bo morebiti skušal zavlačevati s svojim običajnim večernim obredom, pogosto zahteval kozarec vode ali vas prosil, da pridete v njegovo sobo, ker potrebuje to ali ono. Če sumite, da zavlačuje, morate to prekiniti. Povejte mu, da je čas za odhod v posteljo in da lahko svoj umetniški projekt dokonča naslednji dan, plišastega zajčka pa poišče zjutraj.

Morebiti boste želeli predvideti vse njegove običajne (in upravičene) prošnje ter jih vključiti v večerni obred. Napolnite kozarec vode pred spanjem in mu dovolite, da ga postavi na svojo nočno omarico, opomnite ga, da naj gre še enkrat na kahlico, in mu dajte veliko dodatnih objemov, da bo lažje preživel noč. Nato pa mu dovolite še eno dodatno željo – a bodite popolnoma jasni, da je ta zadnja. On bo mislil, da mu uspeva uveljavljati svojo voljo, vi pa boste vedeli, da je to voda na vaš mlin.

Ob času za spanje mu ponudite sprejemljive izbire. Te dni vaš malček začenja preizkušati meje svoje na novo odkrite neodvisnosti. Če mu želite dati občutek enakopravnosti, mu ob času odhoda v posteljo ponudite čim več možnosti. Lahko ga, na primer, vprašate, katero zgodbico bi rad slišal ali katero pižamo bi rad oblekel. Vaš adut v rokavu je, da mu boste ponudili samo dve ali tri alternative, ki bodo seveda sprejemljive tudi za vas. Na primer, ne vprašajte ga: "Ali hočeš zdaj v posteljo?" Prav lahko bo odgovoril, da ne, kar pa ni sprejemljivo. Namesto tega poskusite z: "Ali bi želel v posteljo zdaj ali čez pet minut?" Še zmeraj mu omogočite izbiro, a zmaga je vaša v vsakem primeru.

Bodite mirni, a odločni. Ostanite trdni, tudi če skuša vaš otrok z jokom ali prošnjami izsiliti izjemo od pravila za odhod v posteljo. Če postanete frustrirani, se ne poskušajte zaplesti v boj za prevlado. Govorite mirno in tiho, a vztrajajte, da je potrebno oditi v posteljo, ko je čas za to. Če se boste enkrat vdali njegovi prošnji za "še pet minut, prosim", jo boste slišali spet in spet. Če izbruhne, ga ignorirajte, tako kot ne dovolite ostalim izbruhom togote, da bi vas spravili iz tira. Z odzivanjem na izbruh – tudi če mu pokažete svojo nejevoljo – boste utrdili njegovo obnašanje.

Preselite ga v posteljo za velike otroke. V starosti med dvema in pol leti in štirimi leti bo vaš malček najverjetneje prerasel svojo otroško posteljico in je pripravljen, da jo zapusti. Premik iz otroške posteljice v posteljo mu pove, da postaja velik otrok. Lahko mu poveste, da je sestavni del odraščanja učenje, kako samostojno oditi v posteljo, ko potrebuje počitek. Ko začenja uporabljati svojo novo posteljo, ga pohvalite, ko v njej ostane ob času za odhod v posteljo in ponoči. Po omejitvah otroške posteljice bo vaš otrok morebiti nenehno vstajal iz postelje – le zato, ker sedaj to lahko naredi. Če vstane, reagirajte zadržano. Enostavno ga odpeljite nazaj v posteljo, mu odločno povejte, da je čas za spanje in zapustite sobo. Če še vedno ne bo želel ostati v postelji, lahko uporabite eno od strategij, ki jih predlagajo vrhunski strokovnjaki za spanje.

O članku lahko poklepetate na forumu.