Na najbolj pogosta vprašanja staršev o cepljenju in cepivih nam je odgovorila Marta Grgič Vitek s Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Je cepljenje učinkovita zaščita pred nalezljivimi boleznimi?

Cepljenje je varen in učinkovit način zaščite otroka pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Te bolezni so lahko zelo resne. S cepljenjem zaščitite otroka, preprečite širjenje teh bolezni, zaščitite pa tudi otroke, ki ne smejo biti cepljeni. Cepljenje je postopek, s katerim izzovemo imunost, tako da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali pa njihove sestavine, ki jih imenujemo cepiva.

Ali cepivo lahko izzove bolezen?

Ne, cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Torej: če pride otrok v stik z boleznijo, jo protitelesa prepoznajo in ga zaščitijo.

Kako se cepiva razlikujejo po sestavi?

Cepimo z mrtvimi cepivi – povzročitelji v cepivu so inaktivirani, uničeni, in z živimi cepivi – povzročitelji v cepivu so oslabljeni.

Kako otroka običajno cepite?

Otroke cepimo tako, da cepivo vbrizgamo pod kožo ali v mišico, nekatera cepiva pa nakapljamo v usta. Otroke, mlajše od dveh let, običajno cepimo v mišico na sprednji strani stegna, otroke, starejše od dveh let, pa v mišico zgornjega dela nadlahti.

Kaj pomeni kombinirano cepivo?

To je cepivo, s katerim lahko cepimo proti več nalezljivim boleznim hkrati. To zmanjša pogostost obiskov pri zdravniku in število potrebnih vbodov ter je hkrati varno in učinkovito. Pri nas so otroci najprej cepljeni s kombiniranim 5-valentnim cepivom, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in okužbami s hemofilusom influence tipa B. Kasneje so otroci cepljeni še s kombiniranim 3-valentnim cepivom, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami.

Proti katerim boleznim cepite pri nas?

V Sloveniji so otroci po programu cepljeni proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence s tremi odmerki v prvem letu starosti in revakcinirani z enim odmerkom v drugem letu. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam morajo opraviti od dopolnjenih 12 do 18 mesecev starosti in pred vstopom v šolo. Proti hepatitisu B so cepljeni ob vstopu v šolo.

Ali je pri nas cepljenje še vedno obvezno?

Glede obveznega cepljenja za zdaj ni nobenih sprememb, ker še ni novega zakona o nalezljivih boleznih.

Kaj bi pomenilo za Slovenijo, če bi se vsako leto cepilo manj otrok?

Pri nekaterih zelo nalezljivih boleznih, kot so na primer ošpice, velja, da mora biti cepljenih vsaj 95 odstotkov otrok, če želimo doseči tako imenovano »kolektivno imunost«. S kolektivno zaščito zavarujemo pred okužbo tudi tiste posameznike, ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni ali pa se jim imunost po cepljenju ni razvila. Ob zniževanju precepljenosti bi se povečala verjetnost za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni.

Nekateri ljudje menijo, da so bolezni, kot so rdečke, davica ..., izkoreninjene in se ne bodo več pojavile; kaj pravite na to?

V državah, kjer je precepljenost slabša kot pri nas, se te bolezni še vedno pojavljajo v večjem obsegu.

Kakšne so najpogostejše reakcije otrok na cepivo?

Tako kot pri drugih zdravilih se tudi pri cepivih lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni; resni neželeni učinki pa so izjemno redki. Najpogosteje se pojavijo rdečina, oteklina, bolečina na mestu vboda ali slabo počutje in razdražljivost. Včasih se pojavi tudi povišana telesna temperatura, ki je pri majhnih otrocih sorazmerno pogosta, vendar je po navadi blaga in prehodna.

Je bil v Sloveniji kot posledica reakcije na cepivo zabeležen kakšen smrten primer?

Ne.

Kaj naj storijo starši, ki se odločijo, da njihovega otroka ne bodo cepili?

Če obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, morajo starši (poleg zdravnika) po Zakonu o nalezljivih boleznih podati predlog za opustitev cepljenja na ministrstvo za zdravje. Razlogi za opustitev cepljenja so navedeni v zakonu:

- alergija na sestavine cepiva

- resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva

- bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

KOLEDAR CEPLJENJA

Prvo leto starosti

– 3 meseci: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (1. odmerek)
– od 4 do 5 mesecev: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (2. odmerek)
– 6 mesecev: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (3. odmerek)

Drugo leto starosti

– od 12 do 18 mesecev: ošpice, mumps, rdečke (1. odmerek)
– od 12 do 24 mesecev: davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (4. odmerek)

Pred vstopom v šolo

– od 5 do 6 let: ošpice, mumps, rdečke (2. odmerek), hepatitis B (1. in 2. odmerek)

Po vstopu v šolo

– 6 let: hepatitis B (3. odmerek)
– 8 let: davica, tetanus (5. odmerek)

– od 16 do 18 let: tetanus (6. odmerek)

ZA IN PROTI

Zahodnoevropske države ne poznajo obveznega cepljenja otrok. Deloma ga imajo v Italiji in Franciji, obvezno pa je v nekdanjih državah vzhodnega bloka, ki so zdaj članice EU – v Bolgariji, na Češkem, v Litvi, Latviji, Madžarski, Slovaški, Poljski, Romuniji in Sloveniji ter na Malti. V preostalih državah zahodne Evrope in Estoniji je cepljenje otrok v skladu s priporočili zdravstvenih oblasti prostovoljno.

Pri nas obvezno cepljenje otrok določa Zakon o nalezljivih boleznih in tako so otroci do 18.leta cepljeni približno 15-krat. Po novem predlogu zakona, ki je v javnosti močno odmeval pred skoraj letom in pol, bi lahko starši - iz osebnih ali zdravstvenih razlogov - cepljenje svojih otrok zavrnili. A je predlog, kot kaže, obtičal v nekem predalu.

Tako imamo na eni strani državo oz. Ministrstvo za zdravje, ki zatrjujeta, da je cepljenje otrok popolnoma varno in brez resnih posledic, na drugi pa starše, povezane v Društvu za svobodo odločanja (SVOOD), ki verjamejo, da ima cepljenje lahko hude ali celo usodne posledice za naše otroke. Zato si prizadevajo za uvedbo prostovoljnega cepljenja.

O članku lahko razpravljate tudi na forumu.