Pokazatelji čustvenega nasilja:

- Čustvene odzivnosti s strani staršev ni: Starš otroka ignorira in se mu ne odziva, tudi ko otrok želi vzpostaviti stik. Vede se, kot da ga ne vidi in ne sliši, ali pa so odzivi starša zadirčni, omalovažujoči, negativni.

- Zavračanje: Starš se otroku čustveno in fizično izogiba, kar pomeni, da nima stika z otrokom ali je ta negativen. Lahko gre tudi za fizično odrivanje, v primeru otrokove želje po objemu.

- Ambivalentno obnašanje: Starš otroku neprestano vzbuja občutek zmedenosti, saj so njegove zahteve nasprotujoče si oziroma kontradiktorne. Da mu navodilo ali prepoved, čez nekaj časa pa to ne velja več. Da mu občutek, da ga ima rad, čez nekaj trenutkov pa to zanika.

- Omejevanje svobode: Starš otroku ne dovoli na igrišče, zadržuje ga v notranjih prostorih. Ne sme se družiti s sovrstniki, ne sme sprejemati obiskov. Zunaj je lahko le, ko gre v šolo. Gre za namerno izolacijo in omejevanje svobode otroka.

Kako se soočiti z negativnimi čustvi?

- Grožnje: Starš otroku grozi in mu vzbuja občutek, da je ogrožen. Pogosto je izsiljevanje otroka s pogojevanjem : "Če ne boš stroil tega, bom … če boš dobil nizko oceno, se ti ne sanja, kaj te čaka …"

- Poniževanje otroka: Gre za sramotenje, kritiziranje, posmehovanje otroka pred sovrstniki in starši, v šoli ali doma.

- Zanemarjanje: Tu gre lahko za ignoriranje šolskih obveznosti, obiskov zdravnika, če je otrok bolan in splošno zanemarjanje duševnega zdravja.

- Izpostavljanje domačemu nasilju: Otrok s strani staršev ni zaščiten, pač pa je nenehno priča fizičnemu in čustvenemu nasilju med staršema.

- Vzpodbujanje škodljivih navad: Starši otroka ne ščitijo pred nezakonitimi razvadami in dejanji, pač pa ga še dodatno vzpodbujajo. Nagovarjajo ga k nasilju nad ljudmi in živalmi, mu dovolijo piti alkohol in kaditi, gledati pornografske filme in podobno.

- Izjave, ki negativno vplivajo na otroka: Poglej se, kako si smešen/grd. Takšnega neumnega otroka, kot si ti, pa ni na svetu. Izgini v sobo in tam ostani za vedno, nočem te gledati. S tebe ne bo nikoli nič, saj si prav po očetu/mami. Oba sta ista!

Pozor! Velikokrat otroci, ki so psihično maltretirani, navzven ne kažejo stiske ali vedenja, ob katerem bi lahko posumili, da je kaj narobe. Lahko pa vedenje takšnih otrok razdelimo v dve skupini: tiste, ki so močno zaprti same vase in se zdi, kot da nimajo stika s svetom, in tiste, ki svojo stisko kažejo skozi agresivno vedenje. Prvi so veliko v svojem vzporednem svetu, ne iščejo stika z ljudmi, so tihi. Drugi velikokrat že zgodaj začnejo z eksperimetiranjem s prepovedanimi substancami in različnimi kriminalnimi dejanji – krajami, nasiljem nad živalmi in sovrstniki.

Kakšne posledice lahko zloraba prinese otrokom? 

Kako prepoznamo čustveno nasilje pri otrocih, ki jih starši čustveno zlorabljajo?

Vidno jih je strah mame in/ali očeta, včasih izjavijo, da sovražijo starše, o sebi imajo slabo mnenje (npr.: Sem neumen/slab …), v primerjavi z vrstniki so čustveno nezreli, neustavljivo iskanje pozornosti odraslih, pogosto tožijo o bolečinah v trebuhu ali glavi, lulanje v hlače, kljub starosti, izguba zanimanja za družabne aktivnosti ...

Dolgotrajno nasilje nad otrokom močno prizadene njegovo predstavo o samem sebi. Ne počuti se več vrednega tistega, kar bi moralo biti njegova pravica – to, da ima prijatelje in ljubeče starše, da uživa naklonjenost in spoštovanje njemu najbližjih ljudi. Psihično nasilje mu pusti velike posledice, ki ga zaznamujejo tudi v odraslosti. Te se običajno kažejo v obliki čustvene nestabilnosti, težav v medosebnih stikih, v nizkih akademskih dosežkih in težavah v telesnem zdravju. Če pogledamo natančneje: otrok ima izjemno nizko samopodobo, težave pri izražanju jeze, samopoškodovalna nagnjenja, tesnobne motnje, motnje hranjenja in različne vrste odvisnosti. Pojavijo se lahko tudi agresivni izpadi in različna kriminalna dejanja.

Čustveno nasilje se v družinah dogaja in tega nikakor ne gre zanikati. Vzroki so različni: dalj časa trajajoč stres, ki vpliva na stisko staršev, pomanjkanje starševskih oziroma vzgojnih spretnosti, zlorabljeni starši, ki so enako doživljali, ko so bili sami mlajši, osebnostne in čustvene motnje.