
Majhen otrok se lahko že zgodaj zave tržnih zakonitosti. Če ne prej, pa takrat, ko mu starši v trgovini prvič rečejo: "Ne!" Ker otroke vzgajamo demokratično, starši ponavadi tudi razložimo: te igrače ti ne bom kupil, ker jih imaš že dovolj, ker smo ti včeraj kupili, kar si si želel, ker nimamo dovolj denarja, ker morata mamica in očka denar zaslužiti in z njim kupiti hrano, bencin za avto, plačati vrtec, šolo, plavanje, angleščino ...
Po drugi strani pa naše otroke bombardirajo z reklamami na televiziji, plakatih, radio, v kinu ... Vsepovsod vse polno reklam, ki so narejene tako, da pritegnejo otrokovo pozornost, saj naj bi bili starši ena najbolj nekritičnih potrošniških skupin. Kadar si naši otroci česa zaželijo, jim ponavadi poskušamo željo uresničiti. Vse za srečo naših otrok!
Za otroka, še posebej mlajšega od petih let, je pojem denarja precej abstrakten. Otroci živijo za trenutek, ne znajo ločiti želja od potreb. Prav zato je pomembno, da otroku razložimo, kaj je eno in kaj drugo.
Če si otrok zaželi igrače, mu lahko obljubimo, da mu jo bomo kupili za rojstni dan. Tako se nauči potrpežljivosti in spozna dejstvo, da se mu včasih v življenju želje ne bodo izpolnile v trenutku. Čakanje na določeno igračo pa pripomore tudi k občutku za vrednotenje, saj bo otrok stvari, na katere je moral čakati, bolj cenil. Če takoj dobi vse, kar si zaželi, izgubi občutek za srečo, nič ga zares ne razveseli, ničesar ne ceni. Taki otroci zrastejo v enake odrasle.

Otroke lahko učimo o vrednosti denarja tudi praktično: pokažemo jim kovance in bankovce ter, starosti primerno, razložimo njihovo vrednost. Nekateri starši svojim otrokom že kmalu dajo nekaj denarja, da se učijo z njim ravnati in varčevati. Za začetek otroku kupite majhen hranilnik; ko se napolni s kovanci, lahko kupite kaj, kar si otrok želi.
Pri odnosu do denarja se otroci med seboj zelo razlikujejo. Ko je mojemu petletnemu sinu "miška pod blazino pustila denar v zamenjavo za prvi zobek", nas je zelo presenetil z odločitvijo, da bo denar raje hranil, kot pa šel isti dan v prodajalno z igračami. Tako se lahko otroci, ki imajo svoj denar, naučijo tudi odgovornosti zanj. Seveda pa moramo otroku dati vedeti, da je denar nekaj, kar ni neskončno na razpolago. Postopoma se ga bo naučil pravilno razporediti in z njim odgovorno ravnati.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV