Kdaj je čas, da rečete slovo dudi?

''Z odvajanjem je priporočljivo začeti nekako pri dveh letih, ko se otrok tega že zaveda in bo razumel, ko mu razložimo. Če ga odvajamo od dude in on ne ve, za kaj gre, potem je odvajanje lahko boleče tako zanj kot tudi za nas, ker bo veliko joka, veliko nerazumevanja. Počakati moramo, da bo otrok razumel, kaj od njega hočemo. Pomembno je, da vsi, ki smo z njim v stalnem stiku z njim, vemo, da se bomo tega lotili, tudi dedki, babice in ostali skrbniki. Na kakšen način, pa je odvisno od tega, kakšni so otroci. Duda je neka razvada, ki otroku daje občutek varnosti. Zato si morate, ko ga odvajate od dude, vzeti zanj čas. Ko se za to odločite, ne popustite in zaupajte vase'' je pojasnila specialna pedagoginja Kristina Zupančič. Razložila je tudi, zakaj so otroci tako navezani na dudo: "Pomembno se mi zdi vedeti, kaj je duda in čemu služi. Duda poskrbi, da zadovoljimo sesalni refleks. To je refleks, ki ga otroci razvijejo že v trebuščku in ki je nujen za preživetje. Sesalni refleks dojenček potrebuje, da se prisesa na mamine prsi. Zelo je pomembno, da predvsem v prvem mesecu starosti ta sesalni refleks spodbujamo tako, da otroka pristavimo k prsim, kadarkoli želi, obenem se pa tako krepi tudi neka vez z mamo in občutek varnosti. Strokovnjaki priporočajo, da prvi mesec morda niti ne uvajamo dude. Tudi pri tem smo si ljudje različni. Enim bo dovolj, da s sesanjem potešijo lakoto in potem ne potrebujejo dude, eni bodo pljuvali dudo ven, drugi bodo povedali, da je en otrok dudo maral, drugi pa ne. Eni otroci pa imajo hudo potrebo po sesanju in bi zato lahko uporabili tudi prst, ki jim je najbližji. Na ultrazvoku lahko kdaj vidite, da vaš dojenček že v trebuhu sesa prst. Kaj se bomo torej odločili – ali bomo otroku ponudili dudo ali pustili prst? Strokovnjaki se strinjajo, da je boljša duda. Zakaj? Predvsem potem v fazi odvajanja dudo lahko damo stran, prst je pa vedno z nami. Če ga otroci predolgo sesajo, lahko nastanejo anomalije na nebu, zobje nepravilno zrastejo, ali pa imajo otroci težave pri govoru. Sicer pa je tudi pravočasno odvajanje od dude zelo pomembno.''

Načini, kako se znebiti dude

''Na različne načine smo ga poskušali odvaditi, pa ni nič pomagalo. Tudi, če je bil ves dan brez dude, je takoj, ko smo prestopili hišni prag, dejal: 'Dudo labim' – in se ni pomiril, dokler je ni dobil. Na koncu je imel samo še eno staro, prežvečeno dudo. Nove sploh ni hotel. Nekega večera – ne vem, kje sva dobila idejo – pa sva se s partnerjem odločila dudo obrezati. Ko se je Jaka zjutraj zbudil, sva mu dejala, da mu jo je ponoči odgriznil zmajček Dudožer. Fantku se je duda tako zagnusila, da je rekel očetu: 'Stlan jo vlzi!'. Nisva mogla verjeti, da misli resno, zato sva mu za vsak primer predlagala, naj jo zvečer nastavi dudkini vili, ki mu bo morda prinesla darilo. Tako je storil in naslednji dan na okenski polici našel gasilski avto, na dudo pa tudi pomislil ni več, kar se nama je zdelo pravi čudež,'' so se domiselno od dude poslovili v družini triletnega Jake. Ker je bilo tako uspešno slovo, je njegova mamica Katja Božič ustvarila otroško slikanico Dudožer in Jakova duda, ki sedaj tudi drugim otrokom pomaga, da rečejo dudi za vedno pa pa.

Medij The Bump navaja, da za začetek lahko določite, kdaj in kje bo otrok uporabljal dudo. Mogoče je to čas, ki ga preživi v postelji.

Prav tako lahko malčku ponudite nekaj mamljivega v zameno, da vam za vedno da dudo. Mogoče si želi kakšno igračko ali sladico ...

Nekateri skupaj z otrokom dudo vržejo malim račkam, ki jo potrebujejo.

Ko se odločite, da ''ukinete'' dudo, bodite vztrajni. Tri noči boste imeli pokvarjene, potem se bo spet vse postavilo na svoje mesto.

Lahko ga pozitivno spodbudite in mu razložite, da duda škodi njegovim zobem.

Kako so se dude znebili pri 'bibah' naših bralcev, smo izvedeli na Facebooku.

''Naš fant jo je imel od začetka nekaj časa skoraj ves čas pri sebi. Ne v ustih, ampak na vidnem mestu. Potem smo to kaj kmalu spremenili, tako da jo je imel samo takrat, ko smo šli spat in nekje pri 10 mesecih je bila prisotna samo v sobi (pa vzeli smo jo s sabo, ko smo kam šli). Tri mesece nazaj, ko je bil star okoli 20 mesecev, pa se je pred spanjem igral in jo je pregriznil (ima vse mlečne zobe in to ni bil ravno velik problem) in od tistega večera duda pri nas ne obstaja več. Nekje dva tedna je bilo malo krize, pa še polna luna je bila, s katero imamo že tako nekaj težav, ampak zdaj je nanjo že čisto pozabil.''

''Tudi naš se je odvadil brez problema, odločil se je, da jo vrže s trajekta ribici, ki je žalostna.''

''Naš se je odvadil, ko je bil star okrog dve leti. S škarjami sem odrezala čisto malo konice dude, samo toliko da je bila majhna luknjica. Ko jo je zvečer hotel imeti za spanje, jo je dal v usta in mu ni bilo jasno, kako, pa sem rekla, da jo je med spanjem odgriznil zdaj, ko ima zobke ... Tri dni jo je imel še nekako v ustih, čeprav vidno manj, četrti dan sem jo še pikico odrezala, ko jo je dal v usta, pa je videl, da spet ni v redu. No, jo je imel en teden v postelji, pa nikoli je ni dal več v usta. Potem sem ga vprašala, če jo vrževa v smeti. Strinjal se je in jo sam odnesel.''

''Pri nas brez problema: ta starejši jo je dal ptičku v kletko in nikoli več ni vprašal po njej.''

''Prvi se je odvadil dude pri približno 2,5 leta, malo pozno. Videl je fotografijo gnilih, črnih zobkov, ko je vprašal, zakaj so takšni zobki. Sem rekla, da zaradi dude, isti moment je ni želel več, nikoli po njej ni več vprašal.''