Pred nekaj desetletji je bila hojica običajna oprema za dojenčke, v zadnjih letih pa se o negativnih plateh tega pripomočka govori več, kot je bilo znano v preteklosti. Čeprav strokovnjaki opozarjajo na škodljivost hojic, pa še danes nekateri starši svojim otrokom kupijo hojico in se obenem ne zavedajo, kako škodljiva je lahko za otrokov motorični razvoj.

V hojici otrok z opiranjem na prste nepravilno hodi in tako oblikuje napačen vzorec hoje. Zaradi uporabe hojice bi lahko rekli, da otrok shodi še kasneje, kot bi shodil, če hojice ne bi uporabljal. Če že ne kasneje, pa zagotovo s slabšo kakovostjo. V kolikor ima hojica spredaj nameščen še pladenj, pa otrok ne vidi, kaj se dogaja z njegovim spodnjim delom telesa, in posledično ne more dobiti informacij, ki jih potrebuje o svojem motoričnem razvoju.

Včasih se zaradi uporabe hojice lahko pri otroku pojavijo tudi deformacije stopal in hrbtenice, saj njegove mišice še niso pripravljene na vzravnano držo. Prav tako otrok med uporabo hojice nima priložnosti vaditi ravnotežja in pravih odzivov pri padcu, kar se lahko pozneje odraža na nespretnosti pri hoji in padanju, ne da bi znal pri tem zaščititi glavo z rokami.

PREBERI ŠE: Zato bi morali otroci biti čim večkrat bosi

"Vsekakor lahko rečem, da hojica ne spodbuja kakovostnega otrokovega razvoja. Res je, da smo včasih skoraj vsi bili dani v hojice in smo se z njimi veselo vozili sem in tja, po stanovanju, nekateri tudi zunaj po dvorišču. Vendar naj poudarim, da je bilo to včasih splošno sprejemljivo, da je otrok bil v hojici. Danes se tega ne priporoča več, predvsem na podlagi izkušenj in rezultatov uporabe hojice smo prišli do spoznanja, da uporaba hojice lahko spodbudi določene napačne vzorce gibanja in drže, ki otroku lahko škodujejo dolgoročno. Predvsem imamo tukaj v mislih slabo kakovost, ki vpliva na nastanek kasnejših težav s hrbtenico, bolečinami, obrabami in podobnim," je za naš portal potrdila Špela Gorenc Jazbec, fizioterapevtka in terapevtka razvojnonevrološke obravnave.

"Hojice so nevarne, ker dojenčkom dajejo dodatno hitrost, dodatno višino in dostop do številnih nevarnosti," je za tuje medije dejal tudi pediater Jay Hoecker. "Večina poškodb in nesreč se zgodi, ko se hojica prevrne, pade po stopnicah ali trči v pohištvo," je še povedal o nepotrebnem tveganju po dodatni nevarnosti.

Za učenje in utrjevanje hoje je zato veliko bolj primerno, da otroku ponudimo sprehajalček, ki otroku nudi zgolj oporo, korake in ravnotežje pa vseeno mora ob hoji loviti in razvijati sam. Ravno tako je dobro, da preventivno poskrbimo da v stanovanju ne bo nepotrebnih preprog, ob katere bi se lahko malček med učenjem hoje spotaknil, ali drugih podobnih nevarnosti. Dovolj dobra opora pa so ponavadi tudi hišni predmeti, kot so sedežna garnitura, miza ali nizka komoda, ob kateri otroci hodijo in tipajo s koraki. 

PREBERI ŠE: Kdaj otrok ne sodi več v voziček?

"Za samostojno hojo rabi otrok veliko ponovitev prenosov teže z ene noge na drugo, kar pa dobi le ob hoji ob opori v eno in drugo stran. Pri hojici pa gre večinoma za odrivanje nazaj, stran ali naprej. Odrivanje pa ni prenos teže z ene noge na drugo, kar je nujno pri samostojni hoji. Poleg tega pa za stabilnost, ravnotežje in mišično moč (vse to je pomembno za samostojno hojo) rabi veliko ponavljanj vseh gibalnih vzorcev in spreminjanje položajev, česar pa pri uporabi hojice ni. Bolj kot sam položaj je pomembno, da otrok zna preiti iz enega položaja v drug položaj in ne samo, da vzdržuje samo en položaj. Torej veliko kobacanja, dvigovanja ob opori, stranske hoje ob opori, ponovnega spuščanja v počep ali na vse štiri, prehodov v sedenje z ene in druge strani ... Tega pri uporabi hojice ni," pa je še zaključila slovenska terapevtka.