Potrošniška zakonodaja nikjer izrecno ne določa, da mora potrošnik pri uveljavljanju svojih pravic obvezno predložiti račun. Da je bil nakup opravljen pri določenem ponudniku, je mogoče dokaz(ov)ati tudi na druge načine (npr. bančni izpisek, promet na kreditni kartici ...). Glede na to, da smo se ob uveljavitvi sistema davčnih blagajn večkrat srečali s podobnimi pritožbami potrošnikov, smo za pojasnilo prosili Finančno upravo RS. Če bi pojasnilo prodajalca držalo, bi bila to namreč za potrošnike nesorazmerna ovira, ki nima podlage v zakonu.

Finančna uprava je pojasnila, da lahko prodajalec pri davčnem potrjevanju kasnejših sprememb prvotnih računov, ki so posledica npr. vračila blaga zaradi odpoklica s trga, datoteko s podatki o izdanem dobropisu posreduje v potrditev tudi brez navajanja podatkov o prvotnem računu, ki se spreminja. Iz popravka računa (dobropisa) pa mora biti razvidno, da je podlaga za dobropis odpoklic izdelka. Potrošniki torej tudi zaradi novega sistema davčnega potrjevanja računov niso izključno zavezani k predložitvi računa, bistveno je namreč, da lahko izkažejo, da gre za umik izdelka s trga in da so za navedeni izdelek plačali kupnino.