Je ustanovitelj gledališča Mladi Maj, ki je edinstveno gledališče v Sloveniji, kjer v predstavah pod vodstvom animatorja nastopajo otroci iz občinstva. Boris in njegov dober prijatelj Zmajček Jurček pa vas bosta z veseljem obiskala tudi na domu in pripravila pravo rojstnodnevno zabavo.

Bibaleze.si je obiskala Borisa in mu zastavila nekaj vprašanj.

Zakaj ste se odločili za tak poklic?

»Ker sem večni otrok. Ko sem postal oče, sem ponovno odkril otroka v sebi, začel pisati pravljice, pesmice in glasbo ter na ženino vzpodbudo začel le-te zapisovat in deliti z vsemi otroki v Sloveniji.«

Pravite, da vaše delo ponazarja regrat. Nam to lahko razložite?

»Moje delo ponazarja logotip regrata - ta ima popek, ki predstavlja otroka, cvet, ki predstavlja starše, in lučko, ki predstavlja stare starše.
Ko lučko pihnemo, simbolno razširimo modrost starih staršev po vsem svetu. Nekoč so starejši ljudje s pravljično besedo širili modrost v družini, danes je tega vse manj.«

Ste oče dveh, danes že velikih sinov...

»Miha je star 20 let in študent prevajalstva, bas-kitarist v skupini, ki igra tako imenovani neodvisni rock v Londonu, znan kot »indy rock«. Gal pa je star 13 let in nor na živalce in tenis.
Miha in Gal sta čudovita sinova. Ko sta bila še majhna, sem jima pravljice bral in pripovedoval, pozneje pa si jih še izmišljeval. Nastale so neštete zgodbe o vsem, kar danes pogrešamo. Nekatere sem postavil na oder, druge pripovedujem, spet tretje enostavno zapojem. Priznati pa moram, da me je k zapisu zgodb nagovorila in pregovorila žena Lijana, za kar sem ji še kako hvaležen. Moja žena je tudi gonilna sila naše družine, po njeni zaslugi smo veliko v naravi in bolj zdravi, kot bi sicer bili.«

Kaj vam pomenijo otroci? Menite, da je lahko animirati otroke ali so zahtevni poslušalci?

»Moji otroci mi pomenijo vse. Vsi drugi otroci pa veselje do odkrivanja čara sproščenega in iskrenega komuniciranja, ki smo ga odrasli tako prezgodaj pozabili. Otroci so izredno zahtevno občinstvo, ampak jaz z njimi enostavno uživam. Z njimi enostavno »sem«.

Kako vaša družina spremlja vaš poklic?

»Oba sinova in žena so bili moje prvo občinstvo ter prva kritika. Na vseh mojih zgoščenkah (štiri so), sodelujejo vsi trije. Moj poklic imajo radi, le včasih, ob vikendih, so malo žalostni, ko gredo brez mene v naravo. Vsak poklic pač zahteva svoje, a k sreči je teh vikend-nastopov malo.«

Katere so prednosti vašega poklica. Kateri so tisti lepi trenutki?

»Biti iskren in nepotvorjen. Biti to, kar si, biti človek in sočloveku dati sebe, svoje srce. Najlepše je, ko po končani predstavi pride k meni cela družina in reče: Bilo je lepo! Včasih pride otrok sam in vpraša : Kdaj se bova zopet videla? Nekoč, ko sem končal pravljično uro, kjer sem pripovedoval lastno glasbeno pravljico, so enostavno obsedeli brez besed in nekdo je rekel : Še! Pa sem povedal še eno, tudi svojo.«

Kakšne so vaše želje in pričakovanja?

»Želja in pričakovanj nimam. Vse, kar pričakujem, so presenečenja, saj v življenju nikoli ne veš. Pravzaprav imava z ženo skupno vizijo: čim prej kupiti kmetijo, na kateri bova pridelovala hrano zase, za svoje potomce ter goste, ki bodo prišli k nama na ekološko kmetijo s prirodoslovnim, zabavnim in kulturnim programom za vso družino.«

Za konec pa še Borisova  pesmica:

KOT SAD SPOZNANJA
PRIŠEL JE ČAS PRIZNANJA:
ODRASLI ZMOTNO VERO IMAMO
MISLEČ, DA OD OTROK VSE BOLJE ZNAMO.
SAJ OTROK JE VENDAR TO, KAR JE,
DOKLER ODRASLI SVET GA NE ZATRE.

ZATO PRIVOŠČITE
V LASTNO DUŠO SI POGLED GLOBOK.
ODKRIJTE,
ALI V NJEJ ŠE TLI OTROK.
TLI, ŽDI, ČAKA DA SE PREBUDI,
V ŠIRNI SVET DA ODHITI,
GA NA BOLJE, LEPŠE SPREMENI!

KO V VAS
OTROK SE PREBUDI,
PUSTITE MU,
V SVET DA ODHITI.
SAJ TA OTROK JE TO,
KAR V RESNICI STE;
IN ZA BOŽJO VOLJO,
NE DOVOLITE,
DA ODRASLI SVET,
PONOVNO GA ZATRE!