Ana prihaja iz Šmartnega na Pohorju in je eno tistih deklet, ob katerih za hip postaneš in pomisliš, da si jo že nekje videl. Morda nekoč, nekje ali pa je le tipično slovensko dekle, ki spominja na črno-bele filme in zimzelene popevke. Tudi Branko Čakarmiš jo je oznanil za tipično slovensko dekle, s tipičnim slovenskim glasom, sama pa pravi, da se tako tudi počuti. "Vzgojena sem bila po tipičnih slovenskih običajih in navadah, tako da znam dokaj dobro ceniti »naziv« slovensko dekle. Dedek me je naučil biti to, kar sem: preprosta, nasmejana, igriva, predvsem pa to, da sem punca, ki sanja. Med domačimi ljudmi, med hribi, gozdovi in ob vseh teh navadah se počutim kot slovensko dekle. In da tako razmišljam, da se tako počutim, je absolutno glavni krivec moj dedi."

Je pritegnila tudi vašo pozornost? V intervjuju je za naš spletni portal povedala še več o sebi, največ pa zagotovo povedo spodnje vrstice, ki jih ima kot podpis zapisane v elektronski pošti ...

"Sem sonce, ki vzhaja in zahaja. Sem dež, ki pride in gre. Sem mavrica, ki jo včasih vidiš, včasih spregledaš. Sem toplota, ki te objame, ko se nasmehnem, in hlad, ki te strese, ko me pogledaš. Sem kadeč se oblaček, ki hlapi iz skodelice moje črne kave. Sem črna in bela čokolada. Sem moji vedno neurejeni nohti in moji skuštrani lasje. Moje pisane nogavičke in moje barvite majčke. Sem barvica, ki riše po nerazberljivi skicirki. In pogrizen kemični svinčnik, ki piše kracaste besede. Predvsem pa sem samo punca, ki sanja. Punca, ki ti bo podarila nasmeh vedno, ko bo nasmejana. In punca, ki ti bo z veseljem odstopila svoj zadni čigumi v paketu! :)"

Ana, v nedeljski oddaji Slovenija ima talent nismo opazili le vašega lepega glasu, temveč tudi simpatičen in ljubeč odnos, ki ga imata z dedkom. V današnjih časih je le redko zaslediti, da imajo mladi posluh, razumevanje in sočutje do starejših, še manj, spoštljiv odnos. Pri vas ni tako, kar je vredno velike pohvale. Ob tem me zanima, ali so vas tako vzgojili starši ali je takšno vzorno razmišljanje preprosto del vaše narave?

Ob vzgoji staršev do mene je moje razmišljanje takšno, da je treba pokazati spoštovanje do odraslih ljudi.

Živimo skupaj v hiši. Smo dokaj velika družina. In že zaradi skupnega bivanja ne mine dan, ko ne bi z dedijem kaj poklepetala, zjutraj skupaj spila kavo, kdaj pa kdaj pa tudi kakšno zaigrala in zapela.

Vprašanje za dedka: Kaj vam pomeni Ana? Ste ponosni na njen nastop v šovu Slovenija ima talent? Kaj je vaša največja želja?

Zelo sem ponosen na vnukinjo Ano, ker je prava glasbenica in posebna pevka.
Bil sem navzoč ob njenem nastopu na SIT in kar ne morem opisati, kakšni dobri občutki so me obdajali. Moja želja je, da Ana nadaljuje to uspešno glasbeno potko in da dobro uporabi ta talent, ki je DAR NARAVE.

Prav dedek je bil tisti, ki vas je navdušil nad glasbo. Česa vas je najprej naučil? Kako so potekale vajine prve učne ure?

Moj dedi ima posebno sobo, v kateri ima instrumente in kjer piše note. Iz te sobe je vedno slišati glasbo. Kadar je igral, sem prisedla k njemu in mu prisluhnila. Z opazovanjem pa sem se tudi marsikaj naučila od njega. Ko je opazil, da me glasba zanima, pa mi je dajal tudi različne razlage.

Doma smo se pogovarjali, da bi hodila v glasbeno šolo, vendar se nikakor nisem mogla odločiti, kaj bi igrala. Dedi je predlagal citre. V GŠ Slov. Bistrica, pa sva bili ravno dve deklici takrat zainteresirani za igranje na citre, zato nam je ravnatelj GŠ tudi omogočil ta program. Naučila sem se igrati na citre in tudi dedi kdaj pa kdaj igra na njih. Nekaj prostega časa sem porabila tudi za ure solo petja.

Kot 6-letnica sem imela prvič nastop z dedijem v domačem kraju. Spomnim se, da je dedi imel kar precej treme, jaz pa se takrat pri svojih letih še nisem toliko zavedala, kaj sploh pomeni to, da bom nastopala. Ko sva stopila na oder, ko sem zagledala vso tisto množico ljudi, ki so čakali, kaj bo ta deklica plesala, pela z dedijem ali kaj bo počela?? Ko sem odpela in ko so ljudje začeli ploskati, takrat sem vedela, kaj si v življenju želim … postati pevka.

Kaj pa sicer počnete v življenju?

Zraven glasbe imam zelo rada tudi delo z otroki. Delam z otroki v vrtcu. Tudi oni me zelo podpirajo pri šovu SIT.

Kaj je vaše vodilo, vrednote, k čemu stremite?

Ljubi in ne čakaj, da ljubljen boš sam.

Se tudi starša ukvarjata z glasbo?

Mami igra tamburico v tamburaški skupini, ki jo je do pred kratkim vodil dedi, oma je vodila ljudske pevke iz naših krajev, ati zelo rad kakšno zapoje, najraje ima kakšne lovske pesmi, saj je lovec, prav tako tudi brat, on pa najraje poje v avtu ali pa pod tušem. Vsa družina je povezana z glasbo.

Ali tudi sicer prepevate slovenske popevke ali vas premamijo tudi druge glasbene zvrsti in tuji jeziki?

Pojem skoraj vse zvrsti glasbe. Ampak sem se za to oddajo odločila, da se predstavim s slovenskimi skladbami. Mislim, da bom s tem marsikomu osvežila spomin na stare čase, spet drugi, ki pesmi ne poznajo, bi pa mogoče dobili voljo in se jo naučili ali pa začeli poslušati stare slovenske zimzelene melodije.

Kakšne so vaše želje, načrti za prihodnost?

Nimam načrtov za prihodnost. Živim za vsak dan posebej, zato si ne delam načrtov za veliko časa vnaprej. Imam pa želje, seveda. Moja želja je uspeti v glasbi in želim, da bi me ljudje radi poslušali, da jim bo všeč moja glasba.