Če spadate med starše, ki želijo otroku ugoditi in mu podariti živo bitje za darilo, raje trikrat premislite, preden se odločite za ta korak, saj je to včasih zelo nespametna poteza, ker žival po začetnem navdušenju ostane zavržena in kmalu pristane na cesti, v oglasih za oddajo ali v zavetišču.

Preberite še: Je majhen pes primeren za družino z majhnim otrokom?

Odločitev o živali mora biti premišljena, kar pomeni, da:

- se z otrokom temeljito pogovorite, kaj bi mu pomenil ljubljenček,

- si izposodi priročnike za določeno vrsto živali in se temeljito pouči, kašne odgovornosti prinese s seboj na primer posvojitev mucka,

- jasno izpostavite, kaj pomeni imeti žival: skrb zanjo, vzgoja, veterinarska oskrba,

- razmislite, ali imate vse pogoje za bivanje živali (na primer dovolj prostora, okolica, čas ...)

- se pogovorite o tem, kaj bi bilo, če bi se živali naveličal in ga spodbudite k razmišljanju.

Žival nikakor ni igrača

Vse preveč staršev se odloči, da bodo ugodili želji otroka in ga osrečili z muckom ali kužkom, nato pa se izkaže, da je bila odločitev prerana. Otrok je bodisi še premajhen za takšno odgovornost bodisi se živali naveliča, ko spozna, da to ni plišasta igračka. Odločitev za nakup živali se nikoli ne sme zgoditi v afektu, pač pa mora biti dobro premišljena. Kot starš morate temeljito presoditi, kaj bi pomenil hišni ljubljenček v vaši družini. Če ste ga pripravljeni sprejeti z vsemi dolžnostmi in odgovornostjo in je vaš otrok že dovolj star (osnovna šola), potem ni razloga, da ne bi v vašo družino sprejeli novega družinskega člana.

Preberite še: Otrok naj odrašča ob hišnem ljubljenčku

Otrok ob skrbi za ljubljenčka:

- razvija odgovornost (nauči se prevzemati dolžnosti – pomaga pri čiščenju, hranjenju, negi),

- opazuje odrasle, kako rokujejo z živaljo,

- oblikuje pozitiven odnos do živali,

- razvija samozavest in empatijo ter pridobiva socialne kompetence.

Kako začeti?

Za začetek si lahko omislite manjšega hišnega ljubljenčka, ki ne zahteva ogromno časa, finančnega vložka in nege, kot so denimo mali glodavci ali papige. A obenem pri tem tudi poudarjamo, da ne obstaja žival, ki ne bi potrebovala odgovornega ravnanja. Tudi če se odločite za manjšo žival, ta potrebuje skrb, čiščenje kletke, nakup hrane in igračk, pazljivo ravnanje ... Če menite, da bi bil že to prevelik zalogaj za vas, se temu raje odpovejte. Ne žrtvujte živali za pet minut veselja, saj to ni igrača, pač pa živo bitje.

Če pa je želja in ideja za novega hišnega ljubljenčka pri vas prisotna že dlje časa in ste vsi družinski člani pripravljeni prevzeti vso odgovornost zanjo, potem se lahko odločite tudi za posvojitev živali iz zavetišča. S tem boste otroka učili solidarnosti in mu odstrli še en vidik, povezan z živalmi. Poučite ga, da velikokrat v zavetišču pristanejo izgubljene in zavržene živali.

Ko je nov družinski član že prisoten, naredite mesečno ali tedensko tabelo, v katero zapišite odgovornosti, ki jih ima vsak od vas, na primer hranjenje, česanje, čiščenje, vzgoja ... Ko vsak od vas opravi določeno nalogo, to označi na tabeli. Natančno se držite dogovora, ki ste ga sklenili, vztrajajte in spodbujajte otroka. In ne pozabite, da ste mu vi največji zgled.