Nekateri otroci se mučijo z izgovarjanjem besed, a vedo, kaj želijo povedati, vendar tega nikakor ne morejo narediti povsem gladko. Lahko se zgodi, da določen glas podaljšujejo ali kakšno besedo ali del nje večkrat ponovijo.

Petra Kavšek Vrhovec, mag. prof. logopedinja – surdopedagoginja, nam je podala osnovne informacije o tem, kaj je jecljanje in kako naj starši ustrezno reagirajo. Izjemno pomembno je, da se na otrokovo zatikanje pri izgovorjavi odzovete mirno. Pravzaprav vse aktivnosti počnite mirno in po urniku.

Zakaj se pojavi jecljanje?

Motorika govoril je v predšolskem obdobju lahko še nespretna ali nenatančna, prav tako načrtovanje tovrstnih gibov. Intenziteta razvoja razmišljanja, jezikovnega sistema in povezovanja informacij lahko zato v nekem obdobju ''prehiteva'' zmožnost govora.

Pri kateri starosti se lahko pojavi?

Med drugim in petim letom otrokove starosti je obdobje intenzivnega govorno-jezikovnega razvoja. Otroci iz domačega, vrtčevskega in drugega okolja usvajajo nove besede, jih ponavljajo, povezujejo v večbesedne govorne strukture in se s svojim govorom vključujejo v dialog z drugimi ljudmi. Otrok tako le v nekaj letih preide iz joka, oglašanja, posameznih besed, stavkov h kompleksni govorno-jezikovni komunikaciji, ki je podobna govoru odraslih oseb.

Kako mu lahko starši pomagajo? Naj ga opozarjajo, da počasneje govori? Naj ga popravljajo pri govoru?

- Kadar pri otroku starši opazite zatikanje, ostanite mirni. Počakajte s svojimi verbalnimi in neverbalnimi znaki, otroku ne pokažite, da ste v njegovem govoru opazili kaj neobičajnega. Počakajte, da pove misel do konca, ob tem ga ne prekinjajte, ne popravljajte in ne zahtevajte, da posamezno besedo ponovi. Otrokovih misli ne dokončujte, umirite se in bodite strpni, saj lahko vsakršne nenadne reakcije in pritiski sprožijo otroku misel, da z njegovim govorom nekaj ni v redu.

- Otroku bodite dober govorni model - ne hitite s svojim govorom, veliko opisujte in manj ga sprašujte (zmanjšanje vprašanj je bistveno).

- Pojte z otrokom in mu omogočite sproščeno vzdušje. Nikakor pa ga ne izpostavljanje pred drugimi ljudmi (sorodniki, prijatelji itd.), naj kaj pove.

- Vsakodnevno branje knjig ali pripovedovanje ob slikanicah, ki nimajo besedila, je pomemben element. Posamezne zgodbe prebirajte daljše časovno obdobje (teden, dva …), da se otrok prične samostojno vključevati v pripovedovanje, da povzema nove besede in fraze.

- Pa vendar mu omogočite tudi igranje z aktivnostmi, ki ne vključujejo govorjenja - mogoče pa je njegovo močno področje risanje, sestavljanje ali kaj drugega.

- Ko opisujete dogajanje okoli sebe, uporabljajte kratke, preproste in melodične stavke. Ko se otrok s svojim govorom samostojno vključuje v pogovor z vami ali drugimi, mu dajte vedeti, da ga poslušate. Prijetno družinsko ozračje brez hitenja in prepirov je bistvenega pomena, saj se le tako lahko otrok počuti varno in sprejeto.

Na kaj je še treba biti pozoren, če se otroku zatika pri izgovorjavi določenih besed? Ne samo na govor?

Pomembno je, da tudi sicer v tem obdobju na splošno “živite” drugače - otroku ustrezata rutina in struktura v dnevu (čas za hranjenje, igranje, pravočasen odhod v posteljo ipd.). Če preveč hitite, se boste verjetno težko držali zgornjih načel. Na vse nevsakdanje dogodke (zabave, obiske itd.) ga vnaprej pripravite, da bo vedel, kaj bo v tistem dnevu sledilo in bo na vsakršne morebitne nevsakdanje dogodke tudi čustveno pripravljen.

Kdaj je jecljanje intenzivnejše? Oziroma ali otrok ves čas jeclja?

Otrokov govor spremljate, pojav ali vrsto zatikanja lahko tudi zabeležite, kadar ga je v določenem obdobju več. Poskušajte ugotoviti, kdaj se zatikanje poslabša, in kdaj ga je manj.

Mora otrok hoditi na terapije k logopedu?

Če se pri otroku jecljanje stopnjuje ali traja pol leta in več, in v primeru, da vas otrokov govor precej skrbi, se naročite na obisk k logopedu.

Hitreje poiščite pomoč, če otrok ponavlja vse krajše elemente (posamezne zloge npr. ma-ma-ma-mama ali podaljšuje glasove npr. mmmmm-mama) ali če se število ponavljajočih elementov povečuje, če se poleg zatikanja izkazujejo še drugi znaki (grimase, napetost mišic, krči v govoru, tiki itd.) ali če se otrok tovrstnih težav prične zavedati.

Zgodnje prepoznavanje težav in pomoč sta pomembna, saj si ne želimo, da bi otrok pričel doživljati frustracijo ob pogovoru z drugimi ali pridobil druga negativna občutja do sebe.