Pogled skozi okno je bil dovolj, da je po hodniku zavreščalo in iz treh ust je bilo slišati le: »Juhej, hura, sneži, sneži!«

Prvi sneg

Najmlajši je začudeno gledal najprej mene in nato skozi okno. Pri svojih desetih mesecih še ni povsem dobro vedel, kaj to sploh pomeni. A po vedenju starejših dveh je sklepal, da očitno nekaj zelo imenitnega.

No, ja, če odmislim ledene šipe na avtomobilu, spolzke ceste in zasnežene pločnike … Pa naj bo. »Juhuhu, sneg,« sem vendarle zaklicala tudi sama in zaplesala z najmlajšim po dnevni sobi.

Iz omar so letele kape, rokavice, kombinezoni, šali in zimski čevlji. Iz garaže smo prinesli zaprašene sani in jih očistili ter namazali z voskom, da bodo bolje drsele po zasneženem bregu.

Poglej, snežinka!

Najmlajši je prestrašeno opazoval zasneženo pokrajino. Z njim v naročju sem sedla na mehki sneg. Zapela sem mu pesmico o snežinki, ki pada z neba …

Snela sva rokavičko in previdno se je dotaknil snega. Zanj je bilo to pravo doživetje. Ves čas je opazoval mimiko mojega obraza. Nasmehnila sem se. Bil je osupel. V mali rokici se je stopila snežinka. Hladna je. Rokavičko sva nataknila nazaj na roko.

Nato se je ojunačil in se začel plaziti po mehki beli preprogi. Joj, kako zanimivo! Z jezičkom se je dotaknil površine snega in se stresel. Mami, mrzlo je!

Šviga kot raketa!

Ne sani ne smuči se ne postavijo ob bok najhitrejšemu snežnemu pripomočku, ki ga lahko naredimo kar doma. Vse kar potrebujemo, je polivinilna vreča in kupček sena. Vrečko napolnimo s senom in dobro zavežemo. Poiščimo pa raje nekoliko bolj položen hrib, ker na vreči resnično drsite hitreje kot s sanmi. Veselje otrok je velikansko!

Vendar bodite pozorne, kje in kako se otroci dričajo. Sploh mlajši naj ne bodo brez nadzora!

Snežni slapovi

Ste že doživeli snežne slapove? Hm, še ne? Potem morate v teh dneh obvezno na sprehod po gozdu.

Mi priredimo tekmovanje. Zmaga tisti, ki najmanjkrat doživi snežni slap na svoji koži. A bodite pozorni! Snežni slap pride v poštev le, če je sneg mehak in še ni zmrznjen.

Največkrat ga seveda doživim jaz. Otroci navdušeno vriskajo, ko stopim pod drevo. Vse kar morajo narediti je, da pocukajo za vejo in snežni slap se usuje name.

Snežaki

Snežno pravilo je, da mora takoj, ko zapade sneg, pred vsako hišo stati sneženi mož. Mora!

No, ni nujno, da stoji. Naš prvi letošnji snežak sedi. Iz kleti smo namreč prinesli leseni stol in snežaka naredili kar na njem. Nogi, trup, glava in roki. Na glavi počen lonec. Celo obuli smo ga v stare dedkove škornje. Sedeči mož je prav posrečen.

Naslednji bo ležeči snežak. Počival bo poleg njega v snegu. Tega naredimo takoj, ko utegnemo!

Ne pozabimo nahraniti ptice!

Pri naši hiši to naredimo preprosto. Na podstavek od korita za rože nasujemo semena in ga postavimo na zunanjo stran kuhinjskega okna. Ptički sprva opazujejo, potem pa se ojunačijo in pridejo na pojedino. Mi pa jih lahko opazujemo čisto od blizu.

Sprehod z baklami

In ko pade tema, ko se prižgejo luči, je pravi čas, da se toplo oblečete in poiščete lepo pot, ki vodi v naravo. Prižgete bakle in se skupaj z otroki odpravite na nočni potep. Ni lepšega, kakor hoditi po »škripajočem« snegu in poslušati zvoke narave. Otroci obožujejo večerno dogodivščino.

Če boste imeli srečo, boste naleteli na lisico, srno ali jelena. Mi smo zadnjič videli zajca in srno!

Zimska večerna idila

V hiši že diši po cimetovi svečki. Na štedilniku se kuha čaj. Večeri so dolgi in v pečici lepo rumenijo prvi piškotki. Vsi otroci radi pečejo piškote. Ti večeri so čarobni, ustvarjeni so za družino. V toplem objemu doma lahko delate to, kar z družino najraje počnete. Izkoristite večere za prijeten klepet, za načrtovanje snežnih dogodivščin, ki vas čakajo naslednjega dne, prisluhnite svojim otrokom!

Za hip pozabite na vse skrbi in se veselite z otroki! Veselite se teh drobnih trenutkov, ki se bodo usidrali v otroška srca in ostali tam za vedno!