Mnoge starše zaskrbi, da je otrokova agresija pokazatelj slabe vzgoje in neobvladovanja otroka, a naj vas potolažimo, da to nikakor ni res. Je pa potrebna predvsem pozornost pri tem, kako se na otrokov udarec odzovemo, saj bo to vplivalo na njegovo kasnejše vedenje. 

Zakaj malčki udarijo?

Brca v nogo, klofuta po obrazu, udarec po prsih ... otrokovi udarci kljub njihovim rosim letom močno bolijo, a bolj pri srcu kot kje drugje. Mnoge starše ob takšnem vedenju zaskrbi, da so pri vzgoji skrenili na napačno pot, ali da je morda z njihovim otrokom kaj narobe. A skrbi so v večini primerov odveč, saj se otrok v določenem razvojnem obdobju, ko se začne zares jeziti in doživljati frustracijo, pogosto odzove na takšen način. 

Obstaja več razlogov, zakaj otroci udarijo – včasih enostavno zato, ker še ne vedo, kako naj se soočijo z občutki na sprejemljiv način. Ker so še premajhni, da bi imeli kontrolo nad svojimi stisko, nemirom, jezo. Ko so že malce večji, lahko uporabljajo udarce kot orodje za manipulacijo – včasih enostavno poskusijo, da preverijo, ali jim bo uspelo uveljaviti svojo voljo, ne glede na posledice.

Na kakšen način se boste na otrokove udarce odzvali, bo ključnega pomena, kako se bo s svojimi čustvi soočal skozi odraščanje. Zato je zelo pomembno, da to storite na miren način in mu tako pomagate obvladati to, kar se v njem dogaja. S sočutjem boste lahko otroka najhitreje naučili, kateri odzivi so še sprejemljivi, kaj absolutno ni primerno vedenje, obenem pa bo spoznal, da je to, kar čuti, povsem obvladljivo. 

Vedeti je namreč treba, da otrok jeze ne doživlja enako kot odrasel posameznik. Zanj je jeza izjemno močno organsko doživetje, ki ga v celoti preplavi, pri čemer se še ne zaveda, koliko časa bo takšno stanje trajalo in ali ga bo sploh konec.

Konkreten primer, kako to storiti

Če vas otrok od silne jeze udari na primer po stegnu, vi predvsem skušajte ostati mirni. Vemo, da to ni vedno lahko, sploh, ko ste utrujeni in imate polno glavo službi in ostalih skrbi. Na čim bolj miren in empatičen način skušajte umiriti njegov jezen izbruh. Sklonite se, ali še bolje – usedite se na njegovo višino. 

Usmerite svoj pogled v njegove oči in mu z mirnim glasom povejte: "Vidim, da si v tem trenutku zelo jezen. Zgodila se ti je krivica, ker ... (vstavite razlog), in jasno ter odločno nadaljujte: "a ne dovolim ti, da me tepeš. To mi lahko poveš z besedo – jezen sem, razburjen sem, a tepsti ne smeš." S tem mu postavite mejo, otrok pa pri tem začuti, da je bil njegov agresivni odziv nesprejemljiv. 

Namesto da nanj zakričite ali ga celo udarite, kar ga običajno spravi še v večjo čustveno stisko, mu tako pokažete, da ste ga začutili in da je jeza nekaj obvladljivega. Nato lahko preusmerite njegovo pozornost na nekaj, kar mu je pri srcu – to je lahko igra, sprehod, druženje s prijatelji. 

Po drugi strani pa otroka ne pozabite pohvaliti, ko vas za objame ali je nežen do vas ali drugih. Povejte in pokažete mu, da vam je všeč njegova prijaznost. Na ta način bo dobil od vas informacijo, da je takšno vedenje sprejemljivo in zaželeno.

Včasih se vzrok skriva doma

Na otrokovo agresijo ima velikokrat vpliv tudi vzdušje in odnosi doma. Če se starša veliko prepirata ali sta v stiski, bo otrok to vzdušje posrkal in začel izražati jezo nad sovrstniki ali starši (kričanje, udarci ...). Včasih se obdobje jeze pojavi tudi takrat, ko dobi sorojenca in se zato počuti zapostavljenega. V takšnih primerih je torej treba najprej urediti razmere doma.