
Največ poškodb mlečnih zob se zgodi med enim in tretjim letom starosti, ko otrok shodi. Najpogostejši vzrok je padec, lahko pa je tudi udarec v predel ust, kot recimo pri prometnih nesrečah. Raziskovalci so ugotovili, da si v obdobju mlečnega zobovja kar 30 odstotkov otrok poškoduje zobe in/ali obzobna tkiva, od tega je kar 95 odstotkov poškodb na sprednjih zobeh, predvsem zgornjih sekalcih.
Do kakšnih poškodb lahko pride pri mlečnih zobeh?
Pri tem lahko pride do različnih poškodb na trdih zobnih tkivih in pulpi:
► poškodbe krone zoba, ki so lahko površinske in omejene na sklenino zoba ali globlje in zajemajo tudi spodaj ležečo zobovino (nekomplicirani zlomi zobne krone); v primeru, ko je prizadeta, izpostavljena tudi zobna pulpa, gre za komplicirane zlome zobne krone;
► kronsko-koreninskega zloma zoba (zlom poleg zobne krone zajema tudi korenino zoba);
► koreninskega zloma (zlom korenine zoba).
Ob udarcu ali padcu pa lahko pride tudi do poškodb obzobnih tkiv. Kakšni so znaki?
Poškodbe obzobnih tkiv so:
► pretres zoba – zob leži na svojem mestu, je pa občutljiv na dotik;
► majanje zoba – stanje, pri katerem je zob na svojem mestu v čeljusti in se maje;
► premik zoba iz zobnice navzven;
► premik zoba naprej ali nazaj;
► premik zoba navznoter v zobnico;
► zbitje zoba.
V ustni votlini so lahko obenem poškodovana tudi trda zobna tkiva in pulpe.
Poškodbe trdih zobnih tkiv in pulpe se lahko pojavljajo hkrati s poškodbami obzobnih tkiv, pogosto pa so pridružene tudi kosti in mehka tkiva ustne votline.
Kaj lahko pravzaprav stori zobozdravnik v primeru poškodbe mlečnega zoba?
Na izid zdravljenja poškodb zobovja vplivajo poleg vrste poškodb tudi drugi dejavniki, med katerimi sta zelo pomembna hitrost in ustreznost ukrepanja. Različne poškodbe zahtevajo različno hitrost ukrepanja. Pri mlečnih zobeh zahtevajo akutno obravnavo (v nekaj urah po poškodbi) primeri, ko so prisotne motnje griza, in sicer zaradi premika zoba, oziroma ko je mlečni zob premaknjen v zametek stalnega zoba. V teh primerih je treba zob čim prej izdreti.

Če je mlečni zob izbit, se ga ne reinplantira.
Pri drugih poškodbah obzobnih tkiv pa sledi opazovanje in ukrepanje po potrebi.
Pri poškodbi krone, ki ne sega v zobovino, je terapija samo zgladitev zoba. Če pa sega poškodba v zobovino in je zob občutljiv na temperaturne dražljaje, pa je potrebna ustrezna zaščita zoba. Prav tako je potrebna hitra in ustrezna zaščita, če je izpostavljena zobna pulpa, saj bo v nasprotnem primeru prišlo do odmrtja zoba, kar pa lahko kasneje povzroči tudi motnje v mineralizaciji zametka stalnega zoba.
Kaj naj storijo starši, ko si dojenček ali malček poškoduje mlečni zob (prelomi, okruši …)?
Ob poškodbi mlečnih zob je treba:
► ostati čim bolj miren in poskrbeti, da se bo otrok čim bolje počutil;
► rano pazljivo sprati z obilo tekoče vode;
► poskušati zaustaviti krvavenje s 5-minutnim pritiskanjem gaze ali bombažne tkanine na poškodovano področje;
► poiskati nujno pomoč zobozdravnika za otroke.
Slednji bo opravil klinični pregled, ocenil majavost zob, bolečino na dotik ter odzivnost na temperaturne dražljaje; če je prišlo do premika zoba, bo treba opraviti tudi rentgenski posnetek, s katerim bo ugotovil, ali je prišlo do poškodbe zametka stalnega zoba.
Ali lahko starši preprečijo takšne poškodbe?
Lahko jih preprečijo, in sicer z ustreznimi čeladami, varnostnimi pasovi, otroškim sedežem v avtomobilu, pri športnih dejavnostih pa z ustreznimi ščitniki za zobe.

Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV