Odgovora nam je posredovala dr. Helena Koprivnikar, ki trdi, da so dojenčki in otroci med najbolj ranljivimi skupinami glede škodljivih učinkov iz okolja na zdravje. ''Zaradi manjše telesne velikosti, tipično višje ravni dejavnosti, večjega vnosa hrane, vode in zraka na kilogram telesne teže, v primerjavi z odraslimi, ter zanje specifičnih načinov vedenja so bolj izpostavljeni učinkom onesnaževal. Prav tako tudi biokemični in fiziološki procesi pri otrocih, zlasti dojenčkih, niso le pomanjšana kopija istih procesov pri odraslih, pač pa so njihovi organski sistemi nezreli. Prav tako nimajo varovalnih oziroma obrambnih mehanizmov ter rezervne kapacitete kot odrasli.'' Dodaja, da istočasno pri njih potekajo odločilni razvojni procesi, ki vodijo k rasti in zrelosti. Če te procese oviramo ali zavremo s strupenimi snovmi ali bolezenskimi procesi, rezultat ne bo le začasna obolelost, pač pa pogosto nezmožnost enega ali več organskih sistemov, da bi dosegli pravo končno kapaciteto in funkcijo, kar vodi v škodljive posledice za vse življenje.

Škodljivi učinki na dihala

Zdravnica pojasnjuje, da izpostavljenost tobačnemu dimu privede pri otroku do škodljivih učinkov tako na spodnja kot zgornja dihala. Učinek je povezan z odmerkom prejetega tobačnega dima oziroma obsegom izpostavljenosti in je še posebej poudarjen pri mlajših otrocih in otrocih z dedno nagnjenostjo k alergijam. ''Število in resnost teh učinkov sta obratno povezana s starostjo, pri kateri se začne izpostavljenost – občutljivost je največja, ko se začne izpostavljenost že v maternici.'' Izpostavljenost tobačnemu dimu povzroči nov pojav astme ali poslabša obstoječo in zmanjša pljučne funkcije. Otrok začne kašljati, pride lahko do okužbe spodnjih dihal in vnetja srednjega ušesa. Omenja tudi, da je izpostavljenost tobačnemu dimu tudi vzročno povezana s sindromom nenadne smrti dojenčka.