Kaj je naloga fizioterapevta? Njegovo delo temelji le na izboljševanju otrokovih fizičnih ali tudi psihičnih sposobnosti?

Naloga fizioterapevta je prepoznavanje otrokovih gibalnih težav oziroma kakršnega koli odstopanja od normalno potekajočega razvoja. Ključnega pomena je izvajanje kakovostnih razvojno-nevroloških obravnav, prilagojenih vsakemu otroku posebej, glede na težave, ki jih ima. Starše pouči o tem, kako naj pravilno ravnajo, sodelujejo s svojim otrokom. Ta naloga je ključnega pomena, saj so oni tisti, ki so v vsakodnevnem stiku z njim in mu lahko z znanjem pravilnega ravnanja ter dobrega sodelovanja omogočijo bolj kakovosten razvoj. Če starši doma s svojim otrokom ne ravnajo pravilno oziroma ne upoštevajo navodil fizioterapevta, zmanjšujejo učinke terapij in s tem ovirajo napredek v razvoju in kakovosti gibanja. Najprej delo fizioterapevtov temelji na izboljševanju fizičnih sposobnosti, vendar je otrok, ki je gibalno sposobnejši, tudi psihično bolj zadovoljen, zaupa vase.

Kakšne težave dojenčka so znak, da je potreben pregled v razvojni ambulanti?

Običajno starši postanejo zaskrbljeni, če opazijo, da njihov dojenček ne napreduje tako, kot bi to pričakovali. Včasih je lahko to pozno, šele okoli devetega meseca, enega leta, ko otrok recimo ne začne kobacati, ko se še vedno ne usede sam, ko ne zna samostojno vstati in podobno. Pri mlajših dojenčkih pa jih običajno zaskrbi, ko opazijo, da preveč izteguje glavico nazaj, da se ves čas obrača samo na eno stran, da slabo kontrolira držo glavice. Starši morajo razvoj svojega dojenčka spremljati in ga opazovati. Če se jim kar koli zdi sumljivo, naj na to opozorijo izbranega pediatra in pri svojih ugotovitvah vztrajajo. Včasih se vseeno zgodi, da kljub opozorilom staršev pediater dokaj pozno napoti otroka v razvojno ambulanto.

Kakšne težave malčka, otroka so znak, da je potreben pregled v razvojni ambulanti?

Včasih starši in pediatri težave v razvoju ugotovijo šele, ko otrok shodi, čeprav so verjetno prisotne že prej. Ponavadi se le-te kažejo v obračanju stopal na noter ali na ven, z ''zategnjeno'' hojo, nazaj potisnjeno medenico, pri večjih tudi s krivo hrbtenico, splošno slabo držo (hipotonija), velikokrat pa tudi z raznimi bolečinami, ki se pojavijo kot posledica predhodnih težav.

Če izbrani pediater opazi, da ima otrok težave, ga napoti na nadaljnji pregled k specialistu v razvojno ambulanto. Tam ga pregleda razvojni pediater, ki se na podlagi pregleda odloči, ali otrok potrebuje fizioterapevtsko obravnavo ali ne.

Kakšno pomoč, svetovanje lahko ponudi fizioterapevt staršem in otroku s težavami?

Fizioterapevt staršem in otroku svetuje o nakupu primerne opreme ter pripomočkov, jih usposablja za primerno ravnanje in sodelovanje z otrokom v domačem okolju. Nudi primerno razvojno-nevrološko obravnavo, prilagojeno vsakemu posebej glede na težavo, ki jo ima.

Kako poteka pregled pri fizioterapevtu? Iz česa so pregledi sestavljeni?

Tako kot razvojni pediater mora tudi fizioterapevt otroka, preden se loti obravnave, najprej dobro pregledati. Pomembno je, da starši povedo, kaj opažajo pri otroku, kaj se njim zdi težava. Zaželeno je pridobiti čim več podatkov o poteku nosečnosti, porodu in dotedanjem razvoju. Sprva se ga opazuje pri njegovem spontanem gibanju, sledi pa še testiranje raznih refleksov, vzravnalnih, prestrezni, podpornih … reakcij, občutenje otrokovega gibanja pod rokami, njegovega mišičnega tonusa. Vsemu temu seveda sledi, če je potrebno, razvojno nevrološka obravnava, ki je sestavljena iz več komponent.

Ali je potrebno veliko volje in truda, da otrok sodeluje?

Za otrokovo sodelovanje se je seveda treba potruditi, vendar včasih kljub veliki volji in trudu dojenček, ni pripravljen sodelovati. V takih trenutkih mu je ne glede na situacijo treba nuditi obravnavo, saj so ga s tem namenom starši tudi pripeljali k fizioterapevtu. Odvisno je tudi od otrokovega značaja in temperamenta, nekateri so bolj potrpežljivi, drugi malo manj. Na obravnavah fizioterapevt poskuša otroku dati občutek pravilnih gibalnih vzorcev, kar pa je velikokrat v nasprotju s tem, kar je otrok navajen. In ko mu postane težko, je normalno, da se pritoži. Ker otroci pogosto težko sprejmejo nove gibalne vzorce, velikokrat protestirajo z jokom. Starši so običajno zaskrbljeni in jih zanima, če jih to boli. Treba jih je pomiriti, da taka oblika terapije ni boleča, je pa včasih kar precej zahtevna, še posebej, če ima otrok veliko težav.

S kakšnimi težavami otrok se v Sloveniji najpogosteje srečujete kot terapevtka?

Najpogostejše težave otrok, ki prihajajo na razvojno-nevrološke obravnave, so običajno nižji mišični tonus (hipotonija), asimetrija (stalno prisotna razlika med desno in levo stranjo telesa) in pa različne težave s kolki (displazija kolkov).