Pogovor doma

Otroka po navadi k zdravniku odpeljete takrat, ko je bolan, ali na sistematski pregled. V obeh primerih je dobro, da se o vsem, kaj se bo dogajalo v ordinaciji, pogovorite že doma. Tako ne bo jokajoč čakal v čakalnici, ker ga bo strah osebe v beli halji.

V čakalnici s slikanico

Čakanje, da otroka pokliče medicinska sestra k zdravniku, se lahko zavleče. Zato je dobro, da imate s sabo otrokovo najljubšo slikanico ali igračko. Lahko pa otroka posadite na kolena in mu pripovedujete o svojih dogodivščinah iz otroštva. Prav tako mu lahko še enkrat pojasnite, da ga bo zdravnik pregledal, da mu bo z ''lučko'' pokukal v uho, da bo poslušal bitje njegovega srca …

V ordinaciji

Tudi v ordinaciji lahko, seveda ko ne govorite z zdravnikom, otroku vse skupaj razložite. Usmerite lahko tudi njegovo pozornost na risbice, slike, nalepke na steni … Če otroka zanima, mu tudi lahko razložite, čemu je namenjen posamezen zdravniški inštrument, predmet. Prav tako lahko otrok zastavi vprašanje zdravniku, ki mu bo pojasnil, kakšno bolezen ima in kakšno zdravljenje ga čaka.

Po pregledu

Potem ko zapustite zdravstveni dom, se lahko z otrokom pogovorite o tem, katere dele telesa je zdravnik pregledal, kaj je pri tem potreboval ... Vprašate ga lahko tudi, kaj si je najbolj zapomnil, kaj mu je bilo všeč, česa ni maral … Na tak način mu boste dopustili, da izrazi svoja čustva.

Naslednjič si lahko v knjižnici sposodite kakšno knjigo o delih telesa ali poklicu zdravnik ali boleznih … in skupaj lahko ugotovita, kaj otrok že pozna, kaj je že sam izkusil …

Če se boste o vsem veliko odprto pogovarjali, se boste zagotovo izognili jokanju, trmi, upiranju … in bo pregled pri zdravniku minil brez stresa en dva tri.