V vrtce v zadnjih letih prihaja vse več otrok iz tujine. Skok je precej občuten, saj je leta 2016/17 vrtce obiskovalo 3.637 tujih otrok, v letošnjem šolskem letu pa že 5.631. Več kot pol je otrok iz Bosne in Hercegovine, teh je letos 2.960, sledijo otroci s Kosova (826) in Makedonije (595). Podatkov o številu otrok iz Albanije ni, se pa po navedbah vzgojiteljic in ravnateljic število albansko govorečih otrok povečuje. Zaradi vojne v Ukrajini pa se v slovenskih vrtcih pričakuje tudi porast ukrajinskih otrok. Posledično je izjemnega pomena, kako se z otroki o tem pogovarjamo in na kakšen način jim predstavimo nove sošolce, prijatelje, sosede.

Poslušanje pravljic in gledanje slikanic sta zagotovo primerna načina, prek katerih lahko otrokom na prijazen način približamo določene tematike, naučimo jih lahko tudi nekaj tujih besed. V pomoč so vam lahko Lahkonočnice, ki so projekt podjetja A1.  Z njimi želijo skozi zgodbe naslavljati aktualne teme, s katerimi se pri odraščanju srečujejo otroci ter so v pomoč staršem in vzgojiteljem, da se o tematikah pogovarjajo z njimi. Zunaj je že deveta serija Lahkonočnic, ki je nastala kot odgovor na to, da se v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah izobražuje vedno več otrok iz tujine. Vzemite si čas in skupaj s svojimi malčki poslušajte čudovite pravljice, ki so tudi poučne, saj jim preko njih lahko približate 6 tujih jezikov. Najdete jih TUKAJ. 

O tem, kako se v vrtcih soočajo z vključevanjem tujih otrok v skupino, smo se pogovarjali z Nino Mav Hrovat, otroško in mladinsko pisateljico ter ravnateljico. Je ena izmed pisateljic Lahkonočnic. Tudi sama se pri delu v vrtcu vsakodnevno srečuje z vključenostjo tujcev predvsem iz Bosne, Makedonije, Kosova, Albanije, pa tudi Bolgarije, Španije, Francije ...

Kako predstavite novinca, ki prihaja iz tuje države ostalim vrtčevskim otrokom, sošolcem?

Postopek vpisa zahteva nekaj časa, kar pa je dobrodošlo tudi zato, da se vsi lahko pripravimo na prihod novega otroka v skupino. Vzgojiteljica medtem pridobi informacije, kakšno je otrokovo predznanje jezika, zmožnost komunikacije, kakšna so pričakovanja, želje, morebitni zadržki, strahovi ... otroka in njegovih staršev. Svetovalna služba skupaj z vzgojiteljico naredi načrt vključitve, pomagamo tudi pri pogovorih s starši, pridobivanju sredstev, predvsem za učenje jezika, v kolikor jih vzgojiteljice ne najdejo že same. Odvisno od tega, od kod otrok prihaja. Vzgojiteljice otroke v oddelku pripravijo na prihod tujejezičnega otroka, pomagajo jim razumeti, da prihaja iz drugega okolja in jih pripravijo na to, da bodo bolj potrpežljivi in razumevajoči pri uvajanju, ki je lahko za vse nekoliko stresno. Pravzaprav je podobno, ko se vključujejo novi otroci, četudi slovensko govoreči, le da je v teh primerih dodatna zadrega zaradi nerazumevanja jezika in je komunikacija otežena.

Kako pa mu olajšate prve dni, ko še ne pozna slovenskega jezika in mu je vse povsem tuje, na kakšen način se sporazumevate z njim?

Otroci hitro najdejo načine, da mu pokažejo, kaj želijo. Večinoma pristopajo spontano. Vzgojitelji poskrbijo, da je prisotne več igre, preko katere so otroci bolj sproščeni. Pri pogovoru si sprva pomagajo tudi s spletnimi prevajalniki, otroškimi slovarji, slikanicami in podobno.

Kako ga sprejemajo drugi otroci? Se kdaj pojavijo kakšne težave in kako ukrepate v teh primerih?

Otroci so do otrok načeloma odprti, prijateljski in zaupljivi. Večinoma pristopajo s pričakovanjem, da se bodo razumeli in igrali, včasih pa so ta pričakovanja potem prevelika, saj ugotovijo, da bo treba nekaj potrpljenja in učenja, da se bodo lahko igrali. Nekateri pa so do vseh bolj zadržani in tudi v teh primerih pristopijo počasi in opazujejo bolj od daleč. To je odvisno od karakterja posameznika. Na to jih moramo pripraviti, da je potem čim manj težav. Vedno se lahko pojavijo težave. Včasih so jezikovnim barieram pridružene tudi druge motnje v razvoju. Lahko gre za duševne, čustvene, vedenjske ali katerekoli druge motnje, ki jih imajo otroci. Za vsakega otroka je potrebno narediti nek načrt dela, ga optimizirati in tako je tudi s tujejezičnimi otroci. Težavo pa lahko predstavljajo tudi kulturne razlike, predvsem če gre za drugačen odnos do žensk, saj so v slovenskih vrtcih večinsko zaposlene ženske, to pomeni, da dajejo navodila, postavljajo pravila in podobno. Pri morebitnih težavah tudi to včasih pomeni poseben izziv.

Včasih se zgodi, da ima otrok, ki pride iz tujine odklonilno vedenje, ker morda ne razume jezika, navodil ali pa išče potrditev sovrstnikov skozi svoja dejanja. Kako prepoznate stisko otroka, ki se izraža na takšne načine in kako ukrepate?

Predšolski otroci imajo razvojne značilnosti in vsaka vzgojiteljica jih prepozna, zato hitro ve in se odzove na odklonilno vedenje. Pri takih situacijah je nujna podpora in dobro sodelovanje tudi s starši. Otrok, ki ne razume, je lahko zadržan, bolj občutljiv, razdražljiv, jokav ali pa se odzove z jezo, agresijo. Doživlja stisko, ki je ne more izraziti z besedami. Mlajši otroci čustvenih stanj ne znajo izraziti in ubesediti, to velja tako za slovenske kot tujejezične otroke. Čustveni razvoj se najintenzivneje razvija v predšolskem obdobju. Najprej osnovna čustva, potem vse kompleksnejša, sestavljena. Otrok se uči ustreznega odzivanja, ampak najprej mora čustva prepoznati, da se lahko odzove. V vrtcih si pomagamo z aplikacijami, igračami, t.i. čustvenčki, pogovarjamo se ob ilustracijah, slikah, knjigah, s katerimi pomagamo otroku prepoznati in ubesediti čustva ter jih naučiti ustreznega, družbeno sprejemljivega odziva. To je bistvo socializacije, ki je v vrtcih vseprisotna. Čustveni in socialni razvoj sta zelo tesno povezana in prepletena.

Kako teme o sprejemanju drugačnosti, medsebojnemu spoštovanju in brezkompromisnemu prijateljstvu predajate otrokom v vrtcu?

Vzgojiteljice običajno izhajajo iz otrokom znanega v manj znano, kar pomeni, da mu z različnimi vsebinami širijo obzorje in odpirajo različne teme. Sprejemanje drugačnosti in medsebojno spoštovanje sta ključna, da skupina lahko deluje. To je nekaj, kar otroci najprej spoznajo. Iščemo podobnosti in razlike. Vsi smo različni, po videzu, željah, čustvovanju, zmožnostih in tako dalje. Prijateljske vezi so običajno spontane. Otroke družijo podobna zanimanja, igra, pogovori in skupne naloge. Prijateljstva so lahko zgolj kratkotrajna, za namen igre ali pa trajnejša, ko se dva otroka zares dobro ujameta in dopolnjujeta, imata več skupnih zanimanj. Med prijatelji obstajajo pravila, meje in dogovori. Otroci se dogovarjajo, se prepirajo, sklepajo kompromise, preizkušajo potrpežljivost, tudi na neprimerne načine in podobno. Spontano, preko osnovne otrokove dejavnosti - igre. Vzgojiteljice pripravljajo razne kotičke za igro, igro vlog, kot ji rečemo, preko katere zlahka opazujemo, kako se otroci odzivajo, navezujejo stike, kje se pojavljajo težave in podobno. Tako se lahko z otrokom individualno pogovarjajo in mu pomagajo vzpostavljati konstruktivne stike in razreševati konflikte na konstruktiven in družbeno sprejemljiv način.

Menite, da imajo starši velik vpliv pri sprejemanju drugačnosti med otroci? 

Starši imajo največji in najmočnejši vpliv. Vzgojiteljica lahko vpliva na dogajanje v vrtcu in se s starši skuša pogovoriti, ampak na vrednote staršev in sprejemanje drugačnosti ima majhen vpliv. Ta odnos staršev se kasneje prenese na otroke. Vzgojitelji in kasneje učitelji odpiramo možnosti za preseganje predsodkov, vendar se moramo zavedati, da smo tudi strokovni delavci samo ljudje, s svojimi pogledi na svet in da imajo starši še vedno najmočnejši vpliv. Pri sprejemanju drugačnosti je še vedno v družbi prisoten strah, nelagodje, ogroženost ... Temu olje na ogenj priliva poplava informacij v globalnem svetu, mediji, družbena omrežja in drugi predsodki in stereotipi, ki jih zavedno ali nezavedno izražamo verjetno vsi.

Ste tudi ena izmed avtoric pravljic devete serije Lahkonočnic, ki so namenjene ravno tematiki sprejemanja otrok, ki prihajajo k nam iz tujih držav. Kakšne vrednote otroci lahko ponotranjijo z branjem teh pravljic? 

Ta serija Lahkonočnic je izšla z namenom povezovanja, spoznavanja slovenščine in tujega jezika, kot pomoč pri navezovanju stikov. S pravljicami tako slovenski kot tujejezični otroci lažje premostijo zadrege, ovire. Otroci poslušajo in igraje ponavljajo, se učijo jezika. Pridobivajo izkušnje, kako je tujejezičnim otrokom, saj je njihovo ponavljanje besed v tujem jeziku prav tako nenavadno, kot je tujim otrokom ponavljanje slovenščine. Tako iz učenja jezika ustvarimo igro, ki povezuje in gradi prijateljstvo.

Kako so otroci sprejeli Lahkonočnice? Jih radi poslušajo, kako se odzivajo na zgodbe?

Otroci imajo zelo radi Lahkonočnice. To potrjujejo tako statistični podatki predvajanj kot tudi povratne informacije zadovoljnih uporabnikov. Večkrat se mi je že zgodilo, da otroci poznajo vsebine in o njih pripovedujejo, ali pa so me ustavili starši ter se zahvalili za uporabne vsebine. Predvsem serija Logopedskih Lahkonočnic je posebej uporabna in so odzivi uporabnikov zelo pozitivni. Upamo, da bo tudi ta tujejezična serija tako dobro sprejeta in uporabna. Prve povratne informacije so zelo spodbudne.

Ali po branju ponavadi sledi tudi pogovor z otroki o sami vsebini? 

Po vsaki pravljici ali zgodbi je dragoceno, če se otrok lahko pogovori o občutkih, doživetju, morebitnih stiskah, s katerimi se je srečal. Tako preverimo, kako razmišlja, dobimo vpogled v njegovo doživljanje, vrednotenje, mu pomagamo razumeti ... Hkrati, kar je najpomembneje, krepimo in negujemo medsebojni odnos. Ni lepšega, kot skupno, družinsko branje ali poslušanje pravljic. Na to nikoli ne smemo pozabiti!

Sponzorirana objava