Simptomi in znaki depresije pri predšolskih otrocih

Pazite, da vas izraz depresija ne zavede preveč – če velja, da so odrasli pri tej motnji žalostni, se pri otrocih lahko kaže čisto drugače – z opazno razdražljivostjo, vznemirjenostjo, tesnobo in strahom. Pri nekaterih se pojavijo tudi različni napadi trme, obdobja izrazite jokavosti … pri tem pa imamo občutek, da sploh ne vemo, kaj se z otrokom dogaja. Pojavlja se tudi apatičnost, neodzivnost, kar se vidi tudi pri umiku vase. Igra in sodelovanje z vrstniki ga ne zanima več, raje je sam s seboj. 

Pri nekaterih se pojavlja tudi izrazito strmenje v prazno, kot bi bil čisto v drugem svetu. Različne študije so pokazale, da depresivni otroci občutijo več krivde kot je običajno, pogosto so tudi utrujeni. Starši največkrat spremembe opazijo na področju motenj spanja in hranjenja (izguba apetita), imajo tudi vidno manj energije. Posebej pozorni pa moramo biti ob otrokovih stavkih, da je ’ničvreden, da je vse brez smisla …’ Ne jemljite tega kot fazo v odraščanju, pač pa poiščite pomoč strokovnjaka. Včasih je opažen tudi zastoj v telesnem razvoju.

Simptomi in znaki depresije pri šolskih otrocih

Pri šolskih otrocih so nekateri simptomi in znaki enaki kot pri predšolskih, so pa pridruženi še nekateri. Poleg razdražljivosti, ki se kaže v pogostih prepirih in iskanju konflikta, so pridružene tudi nekatere psihosomatske težave. Otrok toži o bolečinah v trebuhu, slabosti, glavobolih – mimogrede naj omenimo, da so ti simptomi pogosti tudi pri otroku, ki je v stresu. Okolica in sovrstniki ga ne zanimajo več, pojavljata se apatija ter izguba veselja za vse aktivnosti, ki jih je prej rad počel. V šoli je jasen znak, da se z otrokom nekaj dogaja, tudi opazen upad učnega uspeha – otrok ne more biti zbran, snov ga ne zanima, ocene so posledično nižje. Lahko celo toži, da mu je dolgčas. Na telesni ravni lahko opazimo izgubo mišičnega tonusa.

Če pri otroku opazimo vidno spremembo razpoloženja in vedenja, o čemer pričajo tudi vzgojiteljice ali učitelji v šoli, je čas za ukrepanje, nikar pa ne paničarite. Otroci včasih spremenijo razpoloženje v času večjih življenjskih sprememb, kot so selitve v drug kraj, prepisi v drugo šolo, izguba hišnega ljubljenčka, smrt v družini, pogosti prepiri med staršema. Pozor – potrebno je zavedanje, da en neobičajen znak, ki ga opazite pri svojem otroku, še ne pomeni depresije. Obenem pa bodite vseeno pozorni, če opazite, da se je otrok spremenil. To pa konkretno pomeni:

- pogosto je razdražen, nervozen, zadirčen, jokav,

- zapira se vase, ne druži se s sovrstniki, zabavne aktivnosti in hobije je opustil,

- veliko spi, a je kljub temu nenaspan,

- izgubi apetit ali pa se naenkrat prenajeda s sladkarijami.

Če je diagnoza depresije prisotna v vaši družini in je za njo bolehal kdo od sorodnikov, bodite na spremembe še toliko bolj pozorni. Nezdravljena depresija pri otroku se lahko nadaljuje tudi v čas mladostništva, kjer se izrazi še na druge načine, zato je bolje čimprej po nasvet pediatra.

Vir: Depression and Your Child: A Guide for Parents and Caregivers, Deborah Serani