Pri babici Jožefi letošnje počitnice preživlja sedemletni vnuček. Ker je navajena, da ima ves čas prižgan radio ali televizijo, jo skrbi, kako se bo na novice, ki jih bo slišal otrok, odzval. Pravi, da sicer ne bosta ves čas doma, a kljub temu lahko nežna ušesa ujamejo pretresljiv dogodek, ki se je zgodil nekje na svetu ali v njegovi bližnji okolici. Sprašuje se, ali je potrebno, da vnučka popolnoma izolira od novic in ima vključen le program z risankami ali drugo primerno vsebino za otroke.

Kako otrok razume novico?

Strokovnjakinja Mary L. Gavin pravi, da kljub temu da so novice, ki jih slišimo na televiziji ali radiu, preberemo na svetovnem spletu, ponavadi izobraževalne tudi za otroke. Težave nastanejo, ko le-te vsebujejo nasilne in tragične zgodbe. Otroci se začnejo spraševati, ali se lahko naravna katastrofa zgodi tudi pri njih doma. Večina se jih tudi boji naravnih pojavov, kot so strele in toča, kajti zavedati se začnejo, da tudi le-ti puščajo negativne posledice za okolje in človeka.

Prav tako sprejmejo naravne katastrofe in naravna uničenja. Razmišljati začnejo o tem, da jim lahko poplava ali potres odnese dom, nekateri imajo zaradi tega celo nočne more.

Resnice toliko, kolikor je otrok zmore

Otroke je treba pomiriti, pregnati njihove strahove zaradi novic, pripravljeni morate biti na pravilno, obenem pa omejeno razlago informacij. ''To pomeni, da morate resnico podati v tolikšni meri, kolikor je za otroka pomembno. Govoriti morate resnico, kljub temu pa ste lahko nejasni. Ni potrebno razlagati več podrobnosti, kot otroka sploh zanima,'' pojasnjuje Mary L. Gavin. In nadaljuje, da je ob naravnih nesrečah in katastrofah pomembno, da otrokom pustijo, da izrazijo svoje strahove. Spodbudite jih, da na glas povedo, česa se bojijo. Pomagajte jim, da se soočijo s kakršnimi koli strahovi, ki so nastali na podlagi določene novice.

Toda o dogodkih po svetu se ne pogovarjajte z otrokom samo takrat, ko se zgodi nekaj strašnega. Koristilo mu bo, da z njim dnevno razpravljate o tem, da mu dejansko pomagate razumeti prav vse. Postavite mu vprašanji: ''Kaj meniš o tem dogodku? Kako misliš, da je do tega prišlo?'' Tako boste spodbudili komunikacijo tudi o nekatastrofalnih in netragičnih novicah.

Določeno novico postavite v kontekst, razložite, da je en pripetljaj odvisen od drugega, včasih pa je tudi samostojen. Resnične zgodbe, recimo o naravnih katastrofah, podprite s pogovorom o naravi, vplivu človeka nanjo, zemlji, vesolju, razvoju tehnologije, industriji, mestih … Pojasnite, da ob naravnih nesrečah ljudje stopijo skupaj in si pomagajo, da takrat razne organizacije prizadetim nudijo hrano, oblačila in zatočišče.

Vse novice niso za otrokova ušesa, tako da ni priporočljivo, da sta ves dan prižgana televizija ali radio. Ne dovolite, da gleda oddaje, ki niso primerne za njegovo starost ali zrelost. Prav tako bodite pozorni – če niste zadovoljni z vsebino, ki jo program ponuja, še več, če menite, da je neprimerna, ga obvezno takoj zamenjajte.