Seveda je nekaj splošnih zadev, ki jih je smiselno umakniti, ampak vsako sekundo živeti v strahu je druga zgodba. Sama otrokoma veliko dovolim oziroma jima precej zaupam. Določene zadeve ju poskušam naučiti, spet drugič jima poskušam razložiti na njima razumljiv način, zakaj so nekatere stvari nevarne. Zdi se mi namreč, da je treba imeti kljub vsemu za cilj otroke, ki so neodvisni in samostojni, ne pa vsako sekundo svojega življenja zaščiteni z vseh strani.

Majhni otroci pa seveda zelo radi počnejo stvari, ki so precej nevarne saj so po navadi videti najzabavnejše. Naš odločen NE je pravzaprav vabilo k preizkušanju. Izpostavila bom nekaj tistih dejavnosti in reči, ki so po mojem mnenju najpomembnejše pri zaščiti stanovanja ali pa so se tudi pri nas izkazale za smiselne.

KEMIKALIJE in ZDRAVILA

Otroški prstki prav radi posežejo po pisanih steklenicah s čistili, zdravili in šamponi, zato jih umaknimo na višje predele. Naj bodo vsaj tako visoko, da bo otrok, ko bo dovolj velik, da jih bo dosegel, že razumel, da jih ne sme popiti oziroma pojesti. V nevarnosti so tudi WC-račke na robu školjke, ki jih prav radi jemljejo ven, nato pa se igrajo z njimi.

OSTRI ROBOVI

Dejstvo je, da vseh ostrih robov ne morete zaščititi, zato zaščitite tiste, okoli katerih se otrok največ giblje. Omarice pri prehodih, kjer otrok večkrat teka, in robovi klubskih mizic so najnevarnejši. Varovala lahko namestite tudi na spodnje robove jedilne mize, saj otrokova višina pri starosti, ko se uči samostojno vstajati, ravno sovpada z višino spodnjega roba jedilne mize.

ELEKTRIKA

Preprosta rešitev so plastična varovala, ki jih kupite v vsaki bolje založeni trgovini. Če je vtičnica vedno zasedena, ta niti niso nujno potrebna, če vtičnice nikoli ne uporabljate, pa lahko za tisto ključno obdobje, preden lahko otroka podučite o nevarnosti, zadostuje že kos armiranega srebrnega lepilnega traka.

PREDALI

Dejstvo je, da imajo predali dandanes večinoma mehko zapiranje, tako da varovala v večini primerov sploh niso potrebna. Poleg tega ta preprečujejo normalno uporabo predalov. Boljša rešitev je, da preverite vsebino predala in dovolite malčku, da raziskuje, nevarno vsebino pa umestite na višje mesto, kjer je ne doseže. Na ta način se tudi malček uči, da imajo stvari svoje mesto in uporabe predalov.

MAJHNI PREDMETI

Dvomim, da je mogoče v stanovanju eliminirati vse majhne predmete. Če je to vaš prvi otrok, morda še gre, pri starejših sorojencih in njihovih igračah pa prav gotovo ne. Verjemite mi, malček zna tudi izpuliti kakšno krajšo stensko letev in pojesti kamenčke, ki se skrivajo za njo, da o zadevah na vrtu ne govorimo. Morda bodite pozorni le na tiste najbolj tipične zadeve, ki predstavljajo največjo nevarnost za zadušitev, na primer na frnikole, zamaške in kovance.

OSTRI PREDMETI

Če je mogoče, naj bodo vsi noži varno pospravljeni na primerni višini. Po mojih izkušnjah pa malčki zelo hitro ugotovijo, kje so predali in kako priti do njih. Zato namesto skrivanja malčke raje že od zgodnje starosti učimo rokovanja – seveda starosti primerno – z lesenim, nato s plastičnim, jedilnim in na koncu z ostrim nožem. Na ta način spodbujamo samostojnost in motoriko ter zmanjšujemo možnost poškodb, saj so otroci že spretnejši. Enako velja za škarje.

VROČI PREDMETI

Ko se razvijajo motorične spretnosti, postajajo otroci mobilni in so radovedni, ob tem pa gledajo odrasle in jih želijo oponašati, toda nimajo še razvitega občutka za to, da je lahko kaj nevarno. Tudi ne vedo, kdaj je treba biti pozoren, ker je lahko nekaj vroče. Zato bodite vedno pozorni, kam odlagate posodo z vročo vsebino, saj se lahko v hipu zgodi, da jo malček prime in vsebino prevrne nase, ob tem pa nastanejo hude opekline na telesu. V resnici je dobro razmisliti, ali bi lahko majhnim otrokom kar preprečili, da bi prišli v kuhinjo. Ob vhodu v kuhinjo lahko recimo namestimo varnostna vratca. V kuhinji je namreč kar veliko potencialnih nevarnosti.

OKNA

Če ima otrok do oken lahek dostop, lahko kljuke zavarujete s preprostimi varovali, ki jih prodajajo v drogerijah in tehničnih trgovinah. Okna so ena izmed stvari, ki otroke zelo zanimajo, hkrati pa še ne razumejo posledice padca z višine in abstraktnega pojma smrti, zato jim težko dopovemo, zakaj sedenje na okenski polici ni priporočljivo.

Otroci z domišljijo lahko vsako stvar spremenijo v smrtonosno in prav zato je pametno, da smo nanje pozorni in jih ne puščamo nenadzorovanih. Poskušajmo jim raje razložiti nevarnost določenih stvari, kadar vidimo, da so jih začele zanimati, namesto da bi jim preprečevali stik z vsem.

Tako bo otrok vedel, zakaj je določena stvar nevarna, in mu bo v prihodnosti veliko lažje zaupati oziroma se bo naučil določenih veščin in se na tak način zavaroval. Naše življenje pa ne bo na vsakem koraku omejeno z ježki in varovali.