Seveda je na izletu ali ob nakupovanju bolj praktično, če otroka prevažate z vozičkom. Ne boste ga izgubili v množici ljudi, ne bo 'odracal' nekam drugam, ves čas ga boste imeli na očeh, ne bo prevrnil nečesa s trgovinske police in razbil, navsezadnje pa ne bo jokal in se metal po tleh, da ga bolijo noge. Z vozičkom boste premagali daljše razdalje, lahko boste 'prevozičkali' ves park, se vzpeli tudi na manjši hrib in vsi boste srečni. A kmalu vam bo mogoče sam pokazal, da si ne želi okolice opazovati iz vozička, da želi raziskovati vse okrog sebe samostojno tako, da dela prve korake. In takrat se morate zavedati, da ne boste prišli daleč, ker bo vsak kamenček na poti, vsaka rožica na travniku zelo zanimiva in se je bo moral dotakniti ali si jo pobliže pogledati. Naredili boste en korak naprej in tri korake nazaj in na koncu bo zelo utrujen, da bo dvigoval roke k vam, da ga nosite.

Okrog drugega leta mu omogočite čim več hoje

''Ko otrok samostojno shodi, se velikokrat zgodi, da se niti ne želi več veliko voziti v vozičku. Tudi prav je, da ga čim bolj spodbujamo k samostojni hoji. Res pa je, da v tem zgodnjem obdobju otrokove hoje otrok niti nima pretirane želje po premagovanju daljših razdalj, vendar se še vedno raje bolj zadržuje na enem območju in tam intenzivno raziskuje. Ravno zaradi tega otroka v tem obdobju ne silimo v daljše sprehode. Če moramo peš premagati daljšo razdaljo, bo še vseeno bolj učinkovito, da ga peljemo z vozičkom ali pa mogoče s kakšnim triciklom in podobno,'' razlaga Špela Gorenc Jazbec, fizioterapevtka in terapevtka razvojnonevrološke obravnave. Izpostavlja, da okrog drugega leta starosti otroku vsekakor omogočimo, da čim več hodi in se čim manj vozi v vozičku, seveda pa je veliko odvisno tudi od staršev.

''Če so starši vztrajni in prepričani, da ne popustijo že pri prvem pritoževanju otroka, da ne želi več hoditi (v večini primerov brez nekega tehtnega razloga), bo otrok hitro ugotovil, da bo moral hoditi. Včasih se starši prehitro vdajo tarnanju otrok, ki je velikokrat res čisto brez vsake osnove. Seveda, če vidimo, da je otrok res utrujen, da je zaspan, da je že veliko prehodil tisti dan, zagotovo ne vztrajamo za vsako ceno.''

Ven tudi s poganjalcem ali kolesom

Ni nujno, da je edino malčkovo prevozno sredstvo voziček, ko enkrat osvoji vožnjo s poganjalcem ali kolesom, greste lahko na potep tudi na takšen način. Strokovnjakinja priporoča čim manj pasivnega prevažanja v vozičku, ampak čim bolj aktiven sprehod, kajti tako bo tudi otrok fizično pripravljen. Začnite s krajšimi razdaljami, da se lahko postopoma navadi.

''Otroci zmorejo veliko več, kot si starši včasih predstavljamo, in s tem ko jih preveč 'crkljamo' in okoli prevažamo v vozičku še pri treh letih, jim zagotovo ne delamo usluge. Res pa je, da se moramo v tem zgodnjem obdobju mogoče večkrat starši prilagoditi otrokovim sposobnostim in včasih kakšen sprehod skrajšati, glede na zmožnosti otroka, kot pa iti na dolg sprehod in otroka voziti v vozičku.''

Mamina izkušnja

Nina iz Ljubljane nam je zaupala svojo izkušnjo. V klepetalnici se je posvetovala z drugimi mamicami, kdaj naj neha dajati svojega sina v voziček. Vse so bile približno enotnega menja, da okrog drugega leta. Pa si je mislila, da imajo še čas ... In tako je vsak dan bila bitko, ker njen pa že pri 14 mesecih ni želel sedeti v vozičku. Kar nekaj časa je trajalo, da je dojela, da se ne želi več voziti nikoli, ampak res nikoli z vozičkom in da želi sam hoditi okrog bloka, do trgovine, igrišča. Začela je puščati voziček doma in sta šla ... Včasih niti do igrišča nista prišla, pa je čisto blizu, a njemu je bila vsaka mravljica zanimiva. Ko se je prenehala obremenjevati s tem in načrtovati, do kam morata priti, sta oba zadihala s polnimi pljuči. Nič več ni bilo slabe volje. Je pa seveda postal to izziv, ko sta odšla na daljši izlet, recimo do Tivolija ali mesta. Tuhtala je in tuhtala, ker nositi ga res ni nameravala. In ugotovila, da je vožnja s trikolesnikom lahko idealna rešitev, ko postane preutrujen. Pri dveh letih in še nekaj mesecev mu je kupila skiro in tako so ga vedno imeli s sabo. Ker pri vožnji s skirojem ni nikoli bil preutrujen, četudi so hodili ves dan. Ko so šli v hribe, ga je spodbujala, da ga na vrhu čaka nekaj lepega. Včasih je bila to štampiljka za prehojeno pot, drugič skodelica vroče čokolade, tretjič miške ... Pri drugem zagotovo ne bo vztrajala pri tem, kar je slišala od drugih, takšne napake ne bo ponovila. Prisluhnila bo otroku, in če ji bo sporočal, da se ne želi več peljati z vozičkom, bo njegovo željo tudi upoštevala.