Indigo otroci so po psevdoznanstvenem konceptu tisti otroci, za katere se domneva, da imajo posebne, nenavadne, celo nadnaravne sposobnosti ali lastnosti. Ideja temelji na konceptih, ki jih je v 70. letih prejšnjega stoletja razvila parapsihologinja Nancy Ann Tappe, z njimi pa nadaljevala Lee Carroll in Jan Tober. Posebno zanimanje je ideja indigo otrok požela z objavo serije knjig konec 90. let in številnih filmov v naslednjem desetletju. Indigo otroke se interpretira kot posameznike, ki predstavljajo korak naprej v človeški evoluciji, posebej pa naj bi bile zanje značilna izjemna empatija, ustvarjalnost ter v nekaterih primerih celo paranormalne sposobnosti. Šlo naj bi za otroke, ki so prišli na svet z natančnimi cilji in imajo jasno nalogo izzivati in spreminjati resničnosti. Nalogo imajo, da pretresejo sodobni svet ter tlakujejo pot prihodnjim generacijam, da ustvarijo večji mir in harmonijo za vse. Kot duhovno zelo razviti se težko vklopijo v splošno družbo in so zato pogosto napačno razumljeni, zavrnjeni in tudi napačno diagnosticirani. 

Avtorica Nancy Ann Tappe se pri indigo otrocih sklicuje tudi na njihovo barvo avre, ki po parapsiholoških in duhovnih teorijah obdaja naše telo in ima lahko različne odtenke, kar naj bi bilo odvisno od razvoja posameznika. Posebni otroci novega tisočletja oziroma indigo otroci naj bi imeli barvo avre med modro in vijoličasto. 

Treba je omeniti, da do zdaj nobena znanstvena študija ne potrjuje verodostojnosti obstoja indigo otrok in njihovih lastnosti. Številni kritiki fenomena indigo menijo, da starši otrok z različnimi razvojnimi, vedenjskimi ali učnimi težavami otroke raje označijo kot indigo, s čimer naj bi se  izogibali uradnemu zdravljenju ali postavljanju diagnoz. Nekateri drugi menijo, da so značilnosti indigo otrok tako zelo nejasne, da se lahko nanašajo na vsakogar. Zagovorniki teorije se strinjajo, da je etiketo indigo otrok zlahka zlorabiti, vendar naj bi bili znaki teh otrok tako specifični, da jih zares ni mogoče posploševati na vsako osebo. Ti otroci naj bi bili močno zavzeti za iskanje resnice, kar nikakor ni mogoče reči za vsakega človeka. 

"Indigo otroci so izjemno občutljivi, imajo visoko stopnjo intuicije in psihične sposobnosti. So močno povezani z živalmi in naravo, nagnjeni k duhovnosti ter želji pomagati svetu. Običajno se zavedajo, da so edinstveni."

Kako jih prepoznamo? 

Rojevati naj bi se začeli v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, vidno pa se je številno njihovih rojstev povečalo v 80. letih, ko naj bi bila večina novorojenčkov 'posebna'. Privrženci teorije indigo otrok menijo, da ti otroci skozi odraščanje potrebujejo veliko ljubezni in sprejemanja prav takšnih, kakršni so. Te otroke sicer opisujejo kot zelo empatične, radovedne in z močno voljo, čeprav jih prijatelji in družina pogosto dojemajo kot nenavadne, 'malce drugačne'. Imajo jasen občutek za to, kakšna je njihova vloga v svetu, in kažejo duhovne sposobnosti že v zgodnjem otroštvu. Pogosto imajo visoko inteligenco in intuitivne sposobnosti. Na zunaj so morda videti introvertirani, zato jih odrasli pogosto zamenjujejo za sramežljive. Upirajo so togi avtoriteti, ki temelji na nadzoru: ne odzivajo se na manipulacije drugih. Imajo zelo pronicljiv um in so pogosto duhovno bolj zreli od učiteljev. Indigo otroci naj bi bili bolj težavni, zlasti v socialnih okoliščinah, kjer ti malčki pogosto izražajo motnjo pozornosti ali hiperaktivnosti. V odraslem življenju postanejo kritični filozofi, znanstveniki, izumitelji, nadarjeni umetniki. Prav v tem kontekstu po teoriji obstajajo 4 vrste indigo otrok: humanistični, konceptualni, umetniški in meddimenzionalni. 

Humanistični indigo otroci naj bi v odraslem življenju opravljali poklic, pri katerem so v stiku z ljudmi: zdravniki, predavatelji, učitelji. So najbolj družabni in na splošno hiperaktivni, veliko govorijo in trdno stojijo za svojimi stališči. 

Konceptualni indigo otroci naj bi bili v odraslem življenju inženirji, arhitekti, športniki. V mladosti so bolj izpostavljeni razvoju odvisnosti. 

 Umetniški indigo otroci so najbolj občutljivi, a hkrati izjemno kreativni. Z vsemi stvarmi v življenju se spoprijemajo na ustvarjalen in umetniški način. Čustva izražajo npr. prek plesa, slikanja, pisanja, petja ...

 Meddimenzionalni indigo otroci so najbolj robustni in že zelo zgodaj vedo, kakšna je njihova vloga v svetu. V odraslosti so veliki revolucionarji, filozofi, religiologi. Imajo zelo močno energijo.

Kako jih vzgajati?

Ker naj bi imeli ti otroci zelo razvito senzorično zaznavo oziroma sposobnost videti več in globlje kot drugi, so pogosto nerazumljeni. Poznavalci teorije fenomena indigo poudarjajo, da teh otrok ne silimo k pojasnjevanju, zakaj nekaj tako vidijo ali čutijo, saj tega ne vedo. Namesto da se osredotočamo ali celo skušamo preusmeriti njihov način razmišljanja, je pomembno, da se jim prilagodimo. Zelo pomembno je torej upoštevati senzorično občutljivost – tako kot so morda občutljivi na enega ali več čutnih zaznav (voh, sluh, okus, vid, tip), so enako občutljivi na negativne energije v okolju. Kraji, kot so nakupovalni centri, večji dogodki, kjer je veliko ljudi, pa tudi družinska srečanja, se jim morda zdijo nevzdržni. Treba se je zavedati dejavnikov, ki jim povzročajo nelagodje. Zelo pomembno je tudi, da starši ohranijo mirnost, če jih indigo otrok sooči z nepričakovanimi stavki ali celo spomini. Ti otroci so veliko modrejši, kot je značilno za določeno starost, naloga staršev pa je brezpogojna podpora, sprejemanje in  pomoč pri sporočanju njihovega sporočila svetu. 

Viri: IndigoChildren