Dveletna Marina vsako noč zaspi tako, da k sebi tesno stiska svojo najljubšo odejico. Na posteljo si pred spanjem prinese še nekaj drugih odejic, deset plišastih živalic, blazino v obliki mačke, koledar, igralne karte, del vlakca, družinski album s fotografijami, nekaj knjig in lonček napolnjen z vodo. Njeni mami se zdi, da malčica med vso 'kramo' le težko najde prostor še zase. Vendar nato mirno zaspi.
Igrače že, a ostalo?
Ni težko razumeti, zakaj si malček želi ob sebi mehko plišasto igračko. Vendar marsikateri starš ne ve, kaj naj bi na postelji počele še vse ostale stvari, tako nenavadne za okolje, v katerem se malček pogrezne v miren spanec. Psiholog Lawrence Cohen meni, da otroci svojo posteljo spremenijo v nekakšno skladišče, saj se tako znova počutijo kot v maternici, kjer so imeli bolj malo prostora.
Po drugi strani pa malčki še ne razumejo najbolje, da stvari ne izginejo, ko jih ne morejo videti ali čutiti ob sebi. Ponoči, ko malček zapre oči, stvari ne more videti in se zato boji, da jih zjutraj ne bo več tam, kjer jih je pustil. Zato jih raje vzame s seboj v posteljo, kjer jih ima vedno na dosegu roke. Tako se počuti dosti bolje.
Za mirne noči
Otroku dovolimo, da se tudi ponoči obkroži s stvarmi, ki mu veliko pomenijo, če le niso pretrde in nimajo ostrih robov. Do približno tretjega leta starosti večina malčkov postane veliko bolj izbirčnih glede tega, kaj bodo vzeli s seboj v posteljo. Takrat stvari, ki se jim ne zdijo več primerne za skladiščenje na postelji, raje razmečejo po drugih prostorih v stanovanju. To je pa že druga zgodba...
